sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Rusija bo odslej na napade s “strateškim konvencionalnim” odgovorila z - jedrskim orožjem
Napoved ZDA, da bodo izstopila iz dogovora o omejevanju jedrskih raket kratkega in srednjega dosega (INF) je že sprožila odzive v Rusiji. Takoj zatem, ko so bili ruski ugovori in predlogi o veljavnosti pogodbe s strani ZDA zavrnjeni, so ruski senatorji predlagali spremembo vojaške doktrine.
Ta sprememba pa bi lahko bila v primeru konfliktov, še posebej sedaj, ko se je skorajda že razplamtela vojna med Ukrajino in Rusijo zaradi dostopa do Azovskega morja – nevarna za ves svet.
Senatorji namreč predlagajo takšno spremembo ruske vojaške doktrine tako, da bo po novem Rusija lahko odgovorila z jedrskim orožjem na vsak “strateški napad.”
To z drugimi besedami pomen, da bo odslej lahko ruska vojska po potrebi tudi na napad z nejedrskim, torej konvencionalnim orožjem, lahko odgovorila z uporabo jedrskega orožja.
Kot poroča RT naj bi bila zaradi tega ruska doktrina “bolj fleksibilna”. Ustrezne amandmaje naj bi sedaj pripravil ruski svet za nacionalno varnost. Rusija bi zato lahko odgovorila v primeru napada “sovražnika s hipersoničnim ali drugim strateškim konvencionalnim orožjem.”
Rusko strateško doktrino so namreč zadnjič posodabljali leta 2014, ko je bila sedanja zaostritev z zahodnimi državami Evrope in ZDA šele v povojih. Danes doktrina omogoča uporabo jedrskega orožja kot odgovor na napad z jedrskim orožjem ali uporabo nekega drugega orožja za množično uničevanje proti Rusiji in njenim zaveznikom.
Drugi scenarij pa predvideva jedrski udar tedaj, kadar konvencionalni napad “ogroža obstoj Rusije kot suverene države.” Vendar so nato v ZDA spremenli svojo doktrino in za uporabo jedrskega orožja sprejeli bolj ohlapne pogoje.
V zadnji strateški dokrini so ameriški strategi tudi precej nejasno zapisali, da je porebno razviti nove vrste jedrskega orožja in omogočili oboroženim silam ZDA, da z jedrskim orožjem napadejo drugo državo celo v primeru kibernetskega napada na ZDA ali eno od zaveznic.
To je seveda velik korak nazaj v primerjavi s politiko prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame. Ameriški predsednik Barack Obama je namreč takoj po prevzemu svojega položaja napovedal, da se ZDA za razliko od Busheve administracije odrekajo pravici do “prvega jedrskega udarca” proti nejedrskim državam ter razvoju novega jedrskega orožja.
Na dan, ko je ameriški kongres leta 1917 napovedal vojno Nemčiji ter razglasil svoje globalno vodstvo je nekdanji ameriški predsednik Barack Obama po nastopu mandata takoj razglasil novo strategijo ZDA glede jedrskega orožja (Nuclear Posture Review).
Napovedal je dolgoročno vizijo sveta brez jedrskega orožja, prvi konkretni korak v tej smeri pa je storil tedaj, ko je ukinil financiranje raziskav izdelave nove jedrske bombe, kar je sprožil njegov predhodnik George Bush, ki si je prizadeval za pridobitev “mini” jedrske bombe, ki bi bila bolj uporabna v vojnah in spopadih. Vendar bi takšna bomba izbrisala tudi mejo med konvencionalnim in nekonvencionalnim orožjem ter omogočila hitrejši zdrs sveta v sprva morda “omejeno” jedrsko vojno.
“ZDA ne bodo razvile nove jedrske glave. V programu podaljševanja življenske dobe jedrskega orožja bodo uporabljene samo jedrske komponente na osnovi predhodno testiranih načrtov, program pa ne bo podpiral novih vojaške projektov oziroma novih vojaških kapacitet,” je bilo zapisano v Obamovi doktrini.
Ta strategija se je bistveno razlikovala Busheve, ki si je pridržala pravico do “prvega udarca” z jedrskim orožjem in to tudi proti nejedrskim državam, ki bi ogrozile ZDA. S svojo spremembo so se ZDA “samoomejile” tudi v primeru, če bi bile same napadene s kemičnim ali jedrskim orožjem.
Celo v tem primeru so po lahko napadalci računali le na klasičen, “konvencionalni” odgovor, ne pa na uporabo jedrskega orožja, kar je možnost, ki si jo je rezervirala Busheva administracija.
Vendar je ameriški predsednik Donald Trump vse to spremenil. Več denarja je znova namenil obnovi jedrskega arzenala in izdelavi manjših jedrskih bomb, ki bi jih lahko v začetku konfliktov tudi hitreje uporabili. Nato je začel kakor po tekočem traku odstopati od številnih mednarodnih sporazumov, vključno z vojaškimi.
Skupaj z odpovedjo pogodbe INF je zato svet danes, ne da bi se javnost tega sploh zavedala, bliže jedrski katastrofi kot kdajkoli. Ameriški jedrski znanstveniki so uro, ki kaže to nevarnost pomaknili na samo dve minuti do polnoči iziroma do dvanajstih.