Razprodaja »Titove srebrnine«: prodaja se dediščina nekdanje SFRJ, tudi Jadran ...

Črna gora namerava do leta 2020 prodati del orožja in opreme, ki so v skladiščih kopenske vojske, vojne mornarice in letalstva.

Po podatkih iz dolgoročnega obrambnega razvojnega načrta bo resor ministra Predraga Boškovića do konca naslednjega leta prodal tako 400 kosov protitankovskih raketometov tipa »zolja«, 581 raket tipa »maljutka«, 19 prenosnih lansirnih raketnih PVO sistemov »strela 2M« kot tudi 30 minometov kalibra 82 milimetrov, ki se nahajajo v skladišču v Brezoviku, piše podgoriška Pobjeda.

Po podatkih iz dokumentacije, se nahajajo v skladišču v Danilovgradu tudi tri bojna oklepna vozila M81, šest protitankovskih topov in pet bojnih transporterjev, ki so presežek, poroča RTCG.

Ko gre za glavno oborožitev in opremo, ki jo potrebuje Vojska Črne gore (VČG), dokumenti razkrivajo, da ima vojska 74 minometov kalibra 82 milimetrov, od katerih jih vojska potrebuje le 44, preostanek pa je presežek. Na voljo je tudi 32 minometov kalibra 120 milimetrov, 18 večcevnih lansirnih izstrelkov in 12 havbic kalibra 122 milimetrov.

Kopenske sile imajo tudi šest oklepnih bojnih vozil M86, šest oklepnih bojnih vozil M83 in 226 lahkih prenosnih protiraketnih obrambnih sistemov.

V obrambnem ministrstvu v Podgorici poudarjajo, da so kopenske sile najštevilčnejši del vojske, ki je usposobljena izvajati obrambne operacije za obrambo države na kopnem.

https://t.co/AIdEHoaVsA

— Portal RTCG (@MMC_RTCG) 17 March 2019

»Prednostna naloga razvoja kopenskih sil so enote iz sestave pehotnega bataljona, z elementi podpore. Z nakupom lahkih oklepnih vozil za pehoto skupaj s pripadajočimi orožnimi sistemi se bo povečala mobilnost, zaščita, ognjena moč in interoperabilnost enot tako, da bodo lahko sodelovale v celotnem obsegu operacij pod vodstvom Nata,« so se zavezali v obrambnem načrtu.

V zvezi z apetiti mornarice dokument razkriva, da ima ta del VČG dva patruljna plovila tipa 33, oba pa sta presežna, ob tem pa še tri raketne topnjače, od katerih je ena presežna. Zato Črna gora načrtuje nakup patruljne ladje in štiri patruljne čolne za hitro ukrepanje.

Črna gora pa si je prilastila ne le danes propadajočo, nekoč pa luksuzno jahto »Jadranko«, ki jo je uporabljal Josip Broz, ampak je v okviru črnogorske mornarice že večkrat (vsakič neuspešno) poskušala prodati tudi slavno šolsko ladjo »Jadran«. Še vedno jo neuspešno prodaja. Zaradi obeh pa si je uradna Podgorica v laseh z oblastmi v Zagrebu, ki jo obtožujejo kraje.

Meddržavni spor vedno znova sproži vprašanje lastništva najbolj znane jadrnice v sestavi mornarice Vojske Črne gore - razvpite šolske ladje Jadran.

Hrvaška je celo zagrozila, da Črna gora ne bo vstopila v Evropsko unijo, vse dokler ne vrne sporne ladje.

Hrvaško Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve sicer išče s Črno goro »aktiven pristop za reševanje vseh odprtih vprašanj, vključno z nasledstvom lastnine nekdanje JLA«.

Vprašanje dedovanja in lastninjenja vojaških sredstev po nekdanji JLA je postalo še posebej pomembno potem, ko je Evropska komisija leta 2018 napovedala, da nobena država (kandidatka) ne bo smela prinesti v EU nerešenih dvostranskih vprašanj s svojimi sosedami.

Jadrnica »Jadran« je konec leta 1990 vplula v Boko Kotorsko na remont in tako tudi ostala v Črni gori, čeprav je bil Split, po trditvah uradnega Zagreba - njeno matično pristanišče oziroma vojaško pristanišče Lora.

Po toliko letih, od vse flote nekdanje jugoslovanske armade, ki je končala v Črni gori, Hrvaška zahteva vrnitev le te jadrnice, izpostavlja hrvaška stran in trdi, da -, če Črnogorci ne bi lanskega avgusta organizirali praznovanja 85. rojstnega dne »Jadrana« in na proslavo celo povabili hrvaško pevko Vanno, da počasti dogodek - bi ostal spor glede lastništva ladje daleč od oči javnosti.

#VestiExYu Ministarstvo odbrane Crne Gore planira da do 2020. godine proda značajan deo naoružanja i opremehttps://t.co/pd69sr4lv1

— Vesti OnLine (@VestiOnLine) 17 March 2019

Hrvaško javnost razburja spor glede »Jadrana« tudi zato, ker je prav pred začetkom poletja leta 2018 na pobudo hrvaškega obrambnega ministrstrstva sprožena nova meddržavna korespondenca med Zagrebom in Podgorico, ko je hrvaški obrambni minister Damir Krstičević svojemu črnogorskemu kolegu Predragu Boškoviću poslal tri pisma, v katerih je razložil dokončno stališče uradnega Zagreba, namreč, da mora biti sporna jadrnica vrnjena Hrvaški.

Krstičević je pojasnil partnerjem v Podgorici, da bo stališče Hrvaške ostalo nespremenjeno, vendar je v duhu dobrih sosedskih odnosov Zagreb pripravljen na kompromis, namreč da ostane šolska ladja »Jadran« na razpolago tudi črnogorskim častnikom za usposabljanje in izobraževanje, ampak vse to šele takrat, ko bo vrnjena v Split in ko bo na njej zaplapolala - hrvaška zastava.

To zato ker, kot trdi hrvaška stran - na plovilu »ne moreta hkrati plapolati dve zastavi«.

S hrvaške strani ne manjka pikrih besed na račun južnih sosedov, med ostalim, da so »v Črni gori ladje le umirale, nikoli pa se niso gradile«.

Po drugi strani podgoriški časniki pišejo, da navkljub uradno »dobrim odnosom med Zagrebom in Podgorico«, ki so dosegli vrhunec v času hrvaške podpore vstopa Črne gore v Nato, hrvaška stran že več let sproža govorice o ugrabitvi ladje, ki je bila zgrajena leta 1933 v Hamburgu in katere pokrovitelj je bil takratni kralj Jugoslavije, Petar II. Karađorđević.

Hrvaška trdi, da je bila ladja v času vojne leta 1991 ugrabljena iz splitske luke Lora, ter bolj ali manj vztrajno pogreva zahteve po vrnitvi jadrnice, katere vojni razpored je bil v času nekdanje SFRJ večinoma v črnogorskemu Tivtu, kjer so bili v takratnem vojaško-pomorskemu Arsenalu opravljeni tudi vsi njeni remonti.

Toda za črnogorsko mornarico in Vojsko Črne gore so zadeve več kot jasne: šolska ladja »Jadran« je del črnogorske flote in služi za usposabljanje pomorskega kadra. To je nedavno poudaril tudi poveljnik Mornarice Črne gore, kapetan bojne ladje Vesko Tomanović.

Šolska ladja »Jadran« je jadrnica vrste »barkantin«, izpodriva (deplasmana) 737 ton in dolžine 64 metrov. Širina glavnega rebra je 8,90 metrov, srednja globina je 4,05 metrov, višina glavnega jambora je 39,1 metrov, površina jader pa je 933 m². Skupna dolžina vrvi je 11 kilometrov.

Glavni motor je »Burmaister-alfa« 353 KN in razvija maksimalno hitrost 14 vozlov. Na jadrnici so tri enojne, dve dvoposteljni in tri štiriposteljne kabine, nato ša še po en dvanajst-posteljnih in trideset-posteljni prostor. Preostali del posadke spi v visečih mrežah. Do zdaj je ta ladja prešla že več kot 400.000 navtičnih milj, obiskala skoraj vsa pristanišča v Evropi, od Črnega morja do pristanišč Baltskega morja.

Z zalogami 48 ton pitne vode in 27 ton goriva lahko pluje 15 dni brez pristanka.

Kljub naštetemu, je njena usoda še vedno negotova.

Ministrstvo za obrambo Črne gore je konec leta 2018 prav tako objavilo vabilo k prodaji »presežnih plavajočih objektov«, opreme in rezervnih delov v skupni vrednosti 596.210 evrov.

Med ostalim je v prodajo dalo tudi omenjeno jahto »Jadranko«, plovilo nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza, ki jo je ocenilo na 80.000 evrov. In to navkljub dejstvu, da je z enako začetno ceno črnogorska vlada želela prodati »Jadranko« tudi pred letom dni, pa nihče zanjo ni ponudil niti četrtino omenjenega zneska, ker je plovilo popolnoma zanemarjeno in v klavrnem stanju.

Črna gora ob Titovi nekdanji lepotički prodaja tudi desantno ladjo za polaganje min v vrednosti 140.000 evrov, pomožni naftni tanker za 133.000 evrov in pomožni vodonosnik za 110.000 evrov.

Črnogorsko ministrstvo za obrambo prodaja tudi ladijske motorje in rezervne dele za dizelske motorje v višini 77.492 evrov.

Vsi plovni objekti, oprema in rezervni deli ter oprema za delavnice se prodajajo brez oborožitve in vojaške opreme.

Hrvaški mediji so se - že preden je črnogorsko ministrstvo sploh naznanilo prodajo, že razburjali, češ da »Črna gora vztrajno in nesramno razprodaja ukradeno ladjevje«.

Vojska Crne Gore prodaje rakete i zolje,kupuje patrolne brodove>> https://t.co/qpnbRVHnxC #rtsvesti

— RTS Vesti (@RTS_Vesti) 17 March 2019

Jahta »Jadranka« je bila zgrajena davnega leta 1977 v Kraljevici, ladjedelnici na Hrvaškem, ki je v tistem času veljala za del jugoslovanske industrije. Dolga je 34 metrov, široka osem metrov, z globino ugreza 1,5 metrov na krmi. Posadka je v Titovem času štela 14 članov, jahta pa je lahko sprejela 40 gostov.

Hrvaška ne skriva ogorčenja, ker »Črna gora že dve desetletji vztraja pri razpečevanju in razprodaji orožja in plovil, ki so se leta 1991 'po nekem čudežu' znašli v Boki Kotorski; po razprodaji podmornic, rušilcev in raketnih sistemov po severu Afrike in na Bližnjem vzhodu, so tisti iz črnogorskega ministrstva za obrambo res kot David Copperfield«; torej so Črnogorci za hrvaško stran pravi čarodeji - »iluzionisti«, ki se poslužujejo ukan.

Hrvaško stran pa najbolj jezi dejstvo, da si Črna gora upa prodajati »Jadranko«, nekdanji ponos »največjega sina ljudstva in jugoslovanskih narodnosti« po začetni ceni, ki je pravi drobiž - le 80.000 evrov. Hrvaška meni, da so vsa v oglasu črnogorskega ministrstva našteta plovila in druga optema dejansko njena last, ker »gre za ladje, ki so jim bila matična pristanišča do leta 1991 - le hrvaška pristanišča«.

»Vse te množične razprodaje nas sicer niti ne bi smele presenečati. Do leta 1813 Črna gora niti ni bila pomorska država, ni imela dostopa do morja, kaj šele, da bi jo šteli za deželo pomorščakov in ladjevja. Vse, kar ima v Črni gori kakršnokoli zvezo z morjem je vedno imelo in ima - hrvaško zaznambo... Take poteze črnogorske vlade terjajo nove, ostrejše odgovore (Zagreba) do Črnogorcev, zato je nujno vprašanje tudi jahte 'Jadranke' dvigniti na raven hrvaške vlade in da se premier Andrej Plenković osebno in dejavno vključi v to dogajanje, tako kot hrvaško pravosodno ministrstvo,« je komentiral eskalacijo dogodkov med državama hrvaški Maxportal.

Hrvaška stran tako vztraja pri zahtevi, da bo vrnitev obeh Titovih Jadranov (jahte in šolske jadrnice) Plenkovićeva vlada obravnavala kot vprašanje »nacionalnega pomena in pomembnosti«.

Kot poroča zagrebški tisk, je vladi na zagrebškem Zrinjevcu konec leta 2018 svetovano, da najnovejši meddržavni spor - tokrat s Črno goro, preseli na Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.

»V tem primeru bi Črnogorci lahko doživeli mednarodni debakl. Ne samo, da bodo morali vrniti ladjo, ki ni njihova, ampak bodo morali pred mednarodnim sodiščem govoriti tudi o obsegu plenjenja hrvaških pristanišč.

Za mlado članico Nata, ki bi se želel pridružiti EU, bi to bila velika blamaža. In vse to pod žarometi svetovnih medijev«, sklene komentator zagrebškega Maxportala.

Toda nič o tem ni ne duha ne sluha v najnovejših načrtih črnogorskega obrambnega ministrstva.

»Mornarica VČG bo razvila zmogljivosti za nadzor in zaščito morja, povečanje prisotnosti ladjevja na morju, opravljanje operacij pomorske prepovedi (operacije MIO), protiminsko zaščito, zaščito morja pred onesnaževanjem. Prednostna naloga je dokončanje nadgradnje sistema za nadzor morja, oskrba deklariranih enot in konverzija topnjač klase 'Končar' v patruljne čolne.

Da bi pa dosegli polno zmogljivost nadzora in varovanja morja se v drugem delu obdobja načrtovanja načrtuje nabava patruljne ladje srednjega razreda,« sklene poročilo črnogorskega obrambnega ministrstva.