Razkrita prevara: Tisoči tujcev kupovali evropske potne liste za 5000 evrov

Potni listi Bolgarije so tem tujcem omogočili neomejena potovanje brez vizumov po celotni EU ter v večini držav tudi bivanje in zaposlitev. V to prevaro so bili vključeni uradniki Državne agencije za Bolgare v tujini. Sumi se, da so sprejemali podkupnine, v zameno pa so izdajali lažna potrdila o bolgarskem poreklu, dokumentu, na podlagi katerega je bilo mogoče izdati dokumentacijo, potrebno za bolgarsko državljanstvo ter izdelavo osebne izkaznice in potnega lista.

Osumljene sedaj najverjetneje čakajo obtožnice zaradi združevanja v zločinsko organizacijo, podkupovanje, ponarejanje dokumentacije in zlorabo položaja. Tožilec Angel Kanev, ki vodi primer, je dejal, da v tej fazi preiskave še ne bodo razkrivali podrobnosti. Znano pa je, da je bil vodja agencije Petar Haralampiev aretiran v ponedeljek, skupaj s še 20 zaposlenimi, ki so bili ali njegovi podrejeni, ali pa so bili posredniki  med agencijo in tistimi, ki so iskali bolgarske potne liste.

Prevara je koristila predvsem »uporabnikom« iz Ukrajine, Moldavije in Makedonije, torej držav, v katerih ima Bolgarija večje število pripadnikov bolgarske manjšine. Po vstopu Bolgarije v EU leta 2007 se je zelo povečalo tudi zanimanje za bolgarske potne liste. Dobil pa jih je lahko vsak, ki je dokazal, da je imel vsaj enega prednika bolgarskih korenin.

Omenjeno prevaro je izkoristilo na tisoče ljudi – bolgarski časniki pa poročajo, da je agencija izdajala tudi okoli 30 000 lažnih potrdil – tedensko.

Voditelja agencije za Bolgare po svetu običajno imenuje vlada, dosedanji vodja Haralampiev pa naj bi bil v tesnih zvezah z nacionalistično stranko VMRO, manjšim koalicijsko stranko v vladi konzervativnega predsednika vlade Bojka Borisova. VMRO je že zanikala, da bi bil Haralampiev član njihove stranke.

Podatki bolgarskega ministrstva za notranje zadeve kažejo, da je bilo v zadnjih desetih letih naturaliziranih 115 000 bolgarskih državljanov, za katere so bili prepričani, da so to »etnični Bolgari«, ki živijo v sosednjih državah. Da jih večinoma ni bilo v državi se nikomur ni zdelo nenavadno. Tudi tujci, ki dobijo bolgarski potni list, se le redko vračajo v Bolgarijo, pač pa potni list raje izkoristijo za to, da delajo drugje, v bogatejših državah v Evropi.

So pa v Belgiji in Franciji predvsem prevajalci za bolgarski jezik, zaposleni v policiji, opazili, da pogosto »Bolgari« z bolgarskimi potnimi listi, ki so se znašli v različnih postopkih, sploh niso znali bolgarskega jezika.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Christian Wigand ni želel komentirati omenjenega primera, je pa opozoril, da EU pripravlja posebno poročilo tudi o podobnem problemu, namreč o »zlatih potnih listih«, ki jih države EU dodeljujejo velikim investitorjem.