Raziskujemo in pojasnjujemo! Vrste in oblike terorizma

Nadaljujemo z naslednjim člankom o terorizmu. Potem ko smo se prejšnjič posvetili definiranju terorizma (članek lahko preberete spodaj), se bomo zdaj osredotočili na vrste in oblike terorizma. 

Vrste (oz. tipe) terorizma tako definiramo glede na njihovo primarno motivacijo ter cilj, zaradi katerega teroristična skupina izvaja napade kot tudi kdo izvaja napade. Na kakšen način izvajajo te napade, pa pridemo do oblik terorizma. 

Vrste terorizma

V zgodovini terorizma, v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, je bil sprva najbolj prisoten anarhistični terorizem, ki je bil usmerjen proti vodilnim politikom in vodij držav (v tem času kraljem, cesarjem in drugim predstavnikom visokega plemstva) z namenom nasilne zamenjave (avtokratskega, diktatorskega) državnega sistema. Med bolj znanimi primeri so bili ruski anarhisti.

Konec 20. stoletja je anarhistični terorizem ponovno postal prisoten, predvsem zaradi nekaterih anarhističnih skupin, ki so (organizirano) izvajala kriminalna dejanja, kar je ponovno ustrezalo definiciji terorizma. Tokrat so bila njihova dejanja, ki so bila usmerjena proti družbi večinoma demokratičnih držav.

Začetek 20. stoletja in veliko preoblikovanje političnega zemljevida po prvi svetovni vojni (in še bolj po drugi svetovni vojni) je spodbudilo števila nacionalistična gibanja, katera so hotela doseči osamosvojitev z vsemi metodami. Posledično je prišlo do oblikovanja nacionalističnega terorizma, ki je v določenih okvirih prepleten z narodno-osvobodilnim bojem. Med bolj znanimi skupinami je tako Irska republikanska armada (IRA) na Severnem Irskem, baskovska ETA, kurdska PKK, ...

italijanske Rdeče brigade

Hladna vojna ter bojevanje med dvema polema tega spopada (komunističnim Varšavskim paktom in demokratičnim Natom) je povzročil razmah klasičnega političnega terorizma, primarno v zahodni Evropi, Japonskem in ZDA in sicer desničarski ter levičarski terorizem. Levičarji v zahodni Evropi so hoteli izvesti socialistične (komunistične) revolucije, pri čemer so se posluževali metod iz zgodnje zgodovine ruske boljševistične stranke: ropi bank, ugrabitve in atentati na vidnejše javne osebnosti (politike, sodne uslužbence, poslovneže, vojaške osebnosti, ...). Bolj znamenite skupine so bile: japonska Rdeča armada, nemška Frakcija rdeče armade (RAF), italijanske Rdeče brigade, ...

Skoraj istočasno so nastale tudi desničarske teroristične skupine, ki so delovale na skrajno-desnem političnem nivoju, primarno utemeljene na (neo)nacizmu in skrajnemu nacionalizmu. Usmerjene so bile proti tujcem, migrantom kot tudi s ciljem ustanovitvijo fašistične, nacistične države. Nekatere so bile dejavne tudi po koncu hladne vojne; med bolj znanimi je bilo nemško Nacionalsocialistično podzemlje (Nationalsozialistischer Untergrund, NSU), ki je bila aktivna v še prvem desetletju 21. stoletja.

Verski terorizem

Po drugi svetovni vojni se je pojavil verski terorizem, ki želi utemeljiti versko ideologijo s terorističnimi dejanji. Sprva je bil verski terorizem del nacionalističnega terorizma (oz. narodno-osvobodilnega gibanja), ko sta se dve različni družbeni skupini (ločeni glede na veroizpoved) spopadali med seboj, a pozneje so se izoblikovale verske teroristične skupine, izhajajoč iz vseh večjih verstev. Bolj znane skupine izhajajo iz Bližnjega vzhoda, kot sta palestinska (sunitska) skupina Hamas in libanonska (šiitska) skupina Hezbolah. Na Japonskem je deloval kult Aum Shinrikyo, ki je izvedel več terorističnih dejanj, medtem ko so v zadnjem času bolj izpostavljene sunitski teroristični organizaciji Al Kajda in Islamska država.

V drugi polovici 20. stoletja so se razvile še druge vrste terorizma. Predvsem v južni Ameriki je prisoten t. i. narkoterorizem, kjer so karteli pričeli izvajati teroristična dejanja proti državnim organom, katera so preganjala njihovo delovanje. Med bolj znanimi napadi je tako delovanje kartela Medellin, pod vodstvom Pabla Escobarja, ki je med drugim ukazal uničenje leta Avianca 203 s podtaknjeno bombo, saj je želel ubiti predsedniškega kandidata, ki je bil zelo vokalen proti preprodajalcem mamil.

V ZDA so nekatere verske skupine pričele s terorističnimi dejanji hotele preprečiti izvajanje splavov, tako da so napadale zdravstvene ustanove, ki so izvajale splave oz. ponujale informacije o splavu kot tudi ubile zdravstveno osebje. Prav tako v ZDA je prisoten tudi ekološki terorizem, ki želi s terorističnimi dejanji (usmerjeni proti industriji ter vodilnim industrialcem) preprečiti (nadaljnje) uničevanje narave. 

Glede na kdo izvaja teroristične napade, pa lahko terorizem delimo na tri skupine:

a) nedržavne skupine; to je glavna oblika terorizma, ko posamezne skupine znotraj države izvajajo terorizem proti oblasti;
b) državno-sponzoriran terorizem: določene države sponzorirajo delovanje terorističnih skupin v drugih državah z različno motivacijo (sprememba političnega režima, maščevanje za politična dejanja druge države, ...). Libija je bila tako znana po sponzoriranju (oskrbovanju) različnih terorističnih skupin, od Evrope do Bližnjega vzhoda;
c) državni terorizem je terorizem, ko država izvaja terorizem (neposredno sama ali preko povezane teroristične skupine) proti določeni družbeni skupini. Primer je tako delovanje urugvajske vojaške hunte (1973-1984) proti političnim nasprotnikom.

Glede na, kje teroristična skupina izvaja napade oz. iz kje izhajajo pripadniki teroristične skupine, lahko terorizem dalje delimo tudi na notranji ter mednarodni terorizem.

Večino napadov izvajajo teroristične skupine (oz. posamezniki s podporo drugih), medtem ko postajajo vse bolj pogosti napadi t. i. volkov samotarjev, ki samostojno načrtujejo in izvedejo napade. Bolj znana volka samotarja sta norveški desničarski terorist Anders Breivik in Mohamed Lahouaiej-Bouhlel, ki je s tovornjakom namerno zapeljal v gručo ljudi v Nici.

Samomorilski terorizem

Oblike terorističnih napadov so lahko:

• klasični kriminal z namenom financiranja terorizma (ropi, vlomi, ugrabitve z namenom pridobitve odkupnine, ...),
• agrarni terorizem (vnos patogenov v živilsko verigo),
• zajetje letal,
• ugrabitve in usmrtitve posameznikov ter skupin,
• biološki terorizem,
• jedrski terorizem (uporaba radioloških snovi pri bombnih napadih, kot tudi napadi na nuklearne elektrarne),
• uporaba eksplozivov (podtaknjene bombe, samomorilski napadalci, improvizirane bombe, avtomobili bombe, ...),
• kibernetični terorizem,
• samomorilski terorizem (terorist se žrtvuje za dosego cilja),
• strelski napadi,
• uporaba vozil kot ubojnih sredstev, ...

Nekatere teroristične skupine izvajajo le koncenvionalne teroristične taktike, medtem ko se nekatere poslužujejo tudi klasičnih vojaških taktik, kar pa je pogojeno z velikostjo skupine. Tako so tamilski tigri (LTTE) preoblikovale iz klasične teroristične skupine v kvazi-državo s organiziranimi vojaškimi enotami; podobno je storila tudi Islamistična država.

Naslednji teden se bomo posvetili posameznim vrstam terorizma.