REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Preobrat: Protestniki zoper sporen rudnik litija v Srbiji prisilili oblast k nepričakovanemu umiku

Preobrat: Protestniki zoper sporen rudnik litija v Srbiji prisilili oblast k nepričakovanemu umikuProtesti zoper Vučićevo avtokracijo niso obrodili željenih sadov v Srbiji, ekološki pa. Vir: Twitter
Čeprav so oblasti zatrjevale, da »ulici« ne bo uspelo ustaviti nobenega projekta ali zakona se je zgodilo ravno to – predsednik Srbije je naposled moral popustiti.

Blokada cest po vsej Srbiji – organizirana je bila v več kot 50 mestih – zaradi napovedane izgradnje rudnika in tovarne litija, ki ga želi zgraditi mednarodna korporacija Rio Tinto je privedla do nepričakovanega preobrata.

Čeprav so oblasti zatrjevale, da »ulici« ne bo uspelo ustaviti nobenega projekta ali zakona se je zgodilo ravno to – predsednik Srbije je naposled popustil.

Ne sicer neposredno protestnikom.

Srbski predsednik je vsaj začasno »kapitulacijo« izvedel tako, da se je odpeljal v porečje reke Jadar, v Gornje Nedeljice, kraj kjer naj bi v bližini nastal prihodnji rudnik, na pogovore s prebivalci vasi, ki nasprotujejo novemu rudniku, se z njimi pogovoril in jim predlagal sprejem zakona, s katerim bi bil v srbskem parlamentu pravkar sprejet zakon o eksporpriaciji oziroma razlastninjenju dejansko razveljavljen.

Zakonoma o referendumu in razlastitvi sicer najbolj nasprotuje organizacija Ne damo Jadar, ob njej pa še številne ekološke organizacije združene v Ekološko vstajo.

Protesti v Srbiji
Protest v Beogradu. Vir: Twitter

Pripadniki gibanja so imeli stike tudi s slovenskimi aktivisti, ki so v Sloveniji preprečili spremembo zakona o vodi.

Zato v medijih pogosto kot primer uspešne zaustavitve škodljivega vladnega zakona pod taktirko Janeza Janše, po kateri se prav tako vzgledujejo, navajajo prav dogajanje v Sloveniji.

Rok za podpis sedanjega zakona je sicer 10. december.

Za ekologe in veliko večino v Srbiji sta bila namreč nova zakona o razlastninjenju in zakon o referendumu ključen razlog, zaradi katerih so množično odšli na ulico.

Rudniki litija in tovarne korporacije Rio Tinto so namreč znani kot izjemno hudi onesnaževalci okolja.

Litij je sicer »nafta 21. stoletja« in je nujno potrebna surovina za baterije električnih avtomobilov, v Evropi pa nahajališč ni veliko.

Vse skupaj je presenetilo oblast, ki je navajena, da ob veliki, v resnici »ustavni« večini v parlamentu počne karkoli jo je volja in pogosto brez težav krši tudi zakone.

Zaradi projekta »Beograd na vodi« so tako v preteklosti »neznanci s fantomkami« čez noč uničili hiše ljudi v delu mesta, kjer so investitorji iz Združenih arabskih emiratov in prijatelji predsednika države Vučića želeli zgraditi nove nebotičnike.

Akcija je uspela in krivci nikoli niso bili kaznovani, župan mesta, odgovoren za te kršitve pa je celo napredoval.

Toda projekt izgradnje novega rudnika, ki bi, kot kažejo podobni v svetu, v veliki meri uničil naravno okolje je povzročil doslej povsem novo reakcijo ljudi.

Mnoge so na ulice pognale tudi žalitve predsednika države, ki je demonstrante žalil kot postopače, kot 'zgubidane'.

Ni namreč primera, ko bi neko ekološko vprašanje v Srbiji združilo toliko ljudi.

Toda prav to se sedaj dogaja.

Mnoge so na ulice pognale tudi žalitve predsednika države, ki je demonstrante javno, prek režimskih medijev žalil kot postopače, kot zgubidane.

Okoljevarstvene organizacije ob tem zahtevajo tudi ukrepe za čistejši zrak v Srbiji, k je med najslabšimi na svetu prav zaradi termoelektrarn, s pomočjo katerih država večinoma pridobiva svojo elektriko.

Da mislijo resno, pa so tisoči pokazali prav ta vikend v Beogradu, ko so namesto protestov na trgih pričeli blokirati ceste in mostove v Beogradu in drugje v Srbiji.

Še pred tednom dni je oblast poskusila s preverjeno taktiko – vpadom »batinašev« iz službenih avtomobilov, ki so s palicami tepli protestnike.

Posnetki so pokazali, da so možje s kapucami kakor po ukazu istočasno vstopili in izstopili iz črnih »škod«, ki jih sicer uporabljajo državni organi.

Toda ta vikend je bilo drugače, ljudi je bilo na ulicah enostavno toliko, da jih tudi s takšnimi zavržnimi metodami zastraševanja ni bilo mogoče ustaviti.

Protesti so v glavnem potekali mirno, razen v Novem Sadu, kjer je prišlo do pretepa, v katerem so bile poškodovane štiri osebe.

Ob tem pa so organizatorji pozvali na proteste tudi naslednji teden, če bo Aleksandar Vučić podpisal zakon o razlastitvi, ki omogoča izjemno hitro razlastitev praktično kogarkoli in brez varovanja pravic prizadetih, kot na to opozarjajo kritiki spornega zakona.

Vučić sedaj obljublja, da bo že kmalu imel v rokah nov prostorski načrt in študijo o izvedbi ter da nič ne bo narejeno brez soglasja ljudi, ki bi jih odločitve državnih organov prizadele.

Toda za organizatorje protestov to ni dovolj in še naprej vztrajajo pri razveljavitvi obeh spornih zakonov.

Gibanje Ekološka vstaja združuje nevladne organizacije, civilne iniciative in organizacije, ki si prizadevajo preprečiti sprejetje zakona o razlastitvi in referendumu za spremembo ustave, kar naj bi bila pogoja za začetek rudarjenja litija korporacije Rio Tinto v Srbiji.

Srbska premierka Ana Brnabić in notranji minister Aleksandar Vulin sta proteste označila za fašistične, predsednik Aleksandar Vučić pa je sporočil, da »ne bo poslušal ulice« ali ji celo služil.

Dodal je, da Srbije ne morejo voditi tisti, ki niso zmagali na volitvah, pri čemer je imel v mislih okoljske aktiviste.

Toda prav zaradi dogajanja na ulicah, ki jih opozicija sicer podpira vendar ni neposredno vključena v proteste je morala oblast prvič v zadnjem desetletju vladavine dejansko popustiti, kar je prelomen dogodek za celotno državo.

Protestniki, ki se vzgledujejo tudi po ekoloških gibanjih iz Slovenije, so tako uspeli v boju za čisto okolje in zoper samovoljno oblast zabeležiti nepričakovano zmago, ki je doslej ni uspela doseči niti opozicija.

Delite članek