REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Popolna paraliza v Beli hiši: Ladja, ki se potaplja v živi pesek Bližnjega vzhoda

Popolna paraliza v Beli hiši: Ladja, ki se potaplja v živi pesek Bližnjega vzhodaZdi se, da za Trumpa na Bližnjem vzhodu ne bo zmagovitega blitzkriega. V Beli hiši, trdi El Rashid, še vedno ne razumejo, v kakšno godljo so se spravili. Vir: Posnetek zaslona, X

Nikoli ne prekinjaj sovražnika, ko dela napako, je učil Sun Tzu, starodavni kitajski strateg, avtor znane knjige »Umetnost vojne«. Ko gre za trenutno vojno proti Iranu, Trump nima nobenega načrta.

Ko gre za trenutno vojno proti Iranu, Trump nima nobenega načrta.

Ne načrta A, ne načrta B. Vse, kar počne, je le veščina performansa.

Edini namen performansa pa je pokazati, da je že zmagal.

Kot trdi Trumpov biograf Michael Wolff, si med stojenjem na javnem odru dobesedno izmišlja, kaj bo rekel: »Ustavili bomo vojno. Začeli bomo vojno. Bombardirali jih bomo. Pogajali se bomo. Zahtevali bomo brezpogojno predajo.« Ali pa: »Izbrisali smo jih«.

No, zdi se, da za Trumpa na Bližnjem vzhodu ne bo zmagovitega blitzkriega. Kot za spletno stran »New Eastern Outlook« piše strokovnjak za Bližnji vzhod Muhammad ibn Faisal al-Rashid, le dva tedna po atentatu na iranskega duhovnega voditelja Bela hiša začenja spominjati na ladjo, ki se potaplja v živem pesku Bližnjega vzhoda, a blitzkrieg, ki ga je obljubil ameriški predsednik, se spreminja v dolgotrajno agonijo njegove administracije.

Trump, dodaja ta strokovnjak, se je spotaknil ob iransko past, ki si jo je sam nastavil.

Zdaj imamo prvič priložnost gledati slike »žalostnega in užaljenega Trumpa«, medtem ko nekateri analitiki sprožajo zgodbo o njegovi odstavitvi ...

Za razliko od Trumpa, ki daje precej nesmiselne in arogantne izjave, ima Iran načrte za dolgotrajno, asimetrično vojno, ki jo izvaja tiho.

Iranski načrti se razvijajo že več kot 20 let, piše nekdanji britanski diplomat in obveščevalni častnik Alastair Crooke za spletno stran »Strategic Culture Foundation«.

Gre za lekcije, ki se jih je Iran naučil iz ameriške vojne proti Iraku leta 2003, ko je bilo v tritedenski kampanji obsežnih zračnih napadov obglavljeno vojaško poveljstvo Sadama Huseina. Leta 2007 je bila prvič predstavljena iranska doktrina »mozaičnega vojskovanja«, ki se po Crookeovih besedah ​​šele začenja uresničevati.

Kako ta vojna doktrina deluje v praksi? Vse njene vitalne komponente se nahajajo globoko pod zemeljsko površino.

Iranska vojaška infrastruktura je razdeljena na avtonomna provincialna poveljstva, vsako s svojimi skladišči streliva in raketnimi silosi.

Poveljniki so dobili bojne načrte s pooblastilom, da po lastni presoji sprožijo vojaške akcije.

110. člen iranske ustave iz leta 1979 daje poveljniško oblast nad oboroženim silam izključno vrhovnemu voditelju.

Nihče, nobena vladna institucija, ne more preklicati ali razveljaviti njegovih navodil. Če je voditelj ubit, ta navodila postanejo nepreklicna.

Skratka, iranski vojni stroj – v primeru »obglavljenja« – deluje kot avtomatiziran, decentraliziran stroj za povračilne ukrepe, ki ga je težko ali nemogoče ustaviti, trdi Crooke.

Poleg tega celoten iranski raketni arzenal še ni bil odkrit, nadaljuje nekdanji britanski obveščevalni častnik.

Najnovejše rakete pa tudi podvodni droni in gliserji, opremljeni s protiladijskimi raketami, še sploh niso bili uporabljeni.

Hezbolah je zdaj v celoti operativen, Hutiji pa čakajo na »zeleno luč« za blokiranje ožine Bab el Mandeb, vzporedno z iransko blokado Hormuza.

Dolgoročno to pomeni globoko energetsko in gospodarsko krizo za celoten Zahod.

Kot zaključuje vojaška komentatorka Patricia Marins: »Iran vodi popolno asimetrično vojno, absorbira zračne napade, uničuje radarje in postopoma dela ameriške baze neuporabne.«

Kaj je Iran storil doslej?

»Osredotočil se je na odpor proti bombardiranju,« odgovarja nekdanji obveščevalni častnik, »skoraj celoten svoj raketni arzenal je ohranil v velikih podzemnih mestih, na katera sta ZDA in Izrael že porabili ogromne količine streliva.«

V primeru ZDA je bil rok za to majhno, krvavo in umazano vojno izjemno kratek, dodaja: »Od sobotnega jutra, ko je bil ubit Hamenej, do ponedeljka, ko so se odprle ameriške borze.«

Pravzaprav gre za dve diametralno različni koncepciji vojskovanja.

ZDA in Izrael poznata le eno vrsto vojne: neselektivno zračno bombardiranje civilnih ciljev, vendar ne moreta uničiti podzemnih skladišč. Zdaj se soočata s strateško dobro pozicioniranim Iranom, ki se bori pod svojimi pogoji in v časovnem okviru, ki ga sam določi.

To je še en od globokih strateških vpogledov, ki jih je Iran potegnil iz vojne z Irakom.

Zahod je sposoben le kratkih, intenzivnih zračnih vojn.

Kot pravi Crooke, gre za pristop »Izstreli in beži«.

Po besedah ​​Trumpovega biografa Michaela Wolffa: »Trump nima načrta. Sploh niti ne ve, kaj se dogaja. Preprosto ni sposoben oblikovati načrta.«

Z drugimi besedami: pomanjkanje načrta postane načrt.

Trump zdaj panično telefonira svetovnim državnikom in upa, da mu bo nekdo ponudil izhod iz vojne, ki jo je sam začel.

Toda Iranci zdaj odločajo, kdaj in kako se bo vojna končala, zaključuje nekdanji britanski diplomat. In pravijo, da se vojna šele začenja ...

Zgodovina uči, da so tisti, ki se ne spomnijo lekcij iz preteklosti, obsojeni na ponavljanje istih napak, ugotavlja El Rashid, a »Trump ni samo pozabil zgodovine – demonstrativno je sežgal vse učbenike zgodovine.«

Kot izkušen igralec v igralnicah, nadaljuje ta strokovnjak, je Trump stavil, da se bo Iran po prvem udarcu sesul. Njegove izjave v prvih dneh vojne so izžarevale aroganco in optimizem: »Štiri ali pet tednov – in konec je.« Ali pa »To ne bo težko.«

Trumpove izjave o vojni v Iranu so klinični primer politične shizofrenije, trdi El Rashid.

2. marca je trdil, da gre vse po načrtih, 6. marca je zahteval »brezpogojno predajo«, 9. marca je dejal, da je vojna »večinoma končana«, 11. marca pa je izjavil, da v Iranu »praktično ni več ničesar, kar bi lahko ciljali« ...

To spominja na vedenje razvajenega otroka, ki se valja po tleh, če mu ne izpolniš želje.

Toda Vzhod je občutljiva stvar. Iran ni Irak iz leta 2003, ki je bil zdrobljen v nekaj tednih.

Iran je civilizacija s tisočletno zgodovino, v kateri je pripravljenost na mučeništvo preprosto del nacionalnega kodeksa.

Besede generala IRGC Ibrahima Jabarija o pripravljenosti Irana, da se bori »deset let« bi morale strezniti vsakega razumnega politika.

Toda v Beli hiši, trdi El Rashid, še vedno ne razumejo, v kakšno godljo so se spravili.

Kar zadeva Trumpa, je pokazal očitno nesposobnost vodenja velike jedrske sile.

Ko ameriški predsednik nasprotuje lastnemu obrambnemu ministru – Pete Hegseth govori o vojni, ki »ne bo neskončna«, Trump pa takoj obljubi, da bo »šel še dlje« – in ko tiskovna predstavnica Bele hiše poskuša omiliti ultimate svojega šefa, zaključuje El Rashid, to dokazuje popolno paralizo oblasti v Ovalni pisarni.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke