REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Policija z gumijastimi naboji in pendreki nad volivce v Kataloniji

Policija z gumijastimi naboji in pendreki nad volivce v KatalonijiPolicija s pendreki nad volivce - Barcelona

Po posredovanju policije na referendumu o neodvisnosti Katalonije so morali reševalci oskrbeti 337 ljudi. Katalonski premier Carles Puigdemont je zatrdil, da je policija streljala na ljudi z gumijastimi naboji.

Španska policija na ljudi, ki skušajo glasovati na referendumu o neodvisnosti Katalonije, strelja z gumijastimi naboji, je danes zatrdil predsednik katalonske vlade.

Španska policija na "volilne skrinjice, volilne lističe in šole" odgovarja z "gumijevkami in gumijastimi naboji", je dejal Puigdemont, ki je to označil za "neupravičena in neopravičljiva dejanja". kot takšne primere je anvedel "udarjanje s pendreki, gumijastimi naboji in neselektivne napade." 

Predsednik katalonske vlade Carles Puidgemont

Policija je streljala na ljudi pri eni od šol v Barceloni, v katero je policija vstopila, da bi zasegla volilne skrinjice. Protestniki so skušali policiji preprečiti, da bi zapustila volišče, ta pa je odgovorila z gumijastimi naboji in gumijevkami. 

Varnostne službe delajo po načelu "dajmo jih"

V posredovanju policije na referendumu o neodvisnosti Katalonije je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 337 ljudi. Katalonski premier Carles Puigdemont je dejal, da je policija streljala na ljudi z gumijastimi naboji. Madrid pa je katalonskim oblastem pripisal odgovornost za "vse, kar se je zgodilo in kar bi se še lahko, če ne bodo končali te farse".

Reševalne službe so doslej potrdile, da je ranjenih najmanj 91 ljudi, tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Trull pa je na popoldanski novinarski konferenci dejal, da je bilo "v nasilju španske državne policije" ranjenih 337 ljudi. Več se jih zdravi v bolnišnicah. Odgovornost za dogajanje je pripisal španskemu premierju Marianu Rajoyu. Kot je dodal, španske varnostne sile delujejo po načelu "dajmo jih".

Že dopoldne je predsednik katalonske vlade Puigdemont dejal, da je policija na ljudi, ki skušajo glasovati na referendumu o neodvisnosti, streljala z gumijastimi naboji. Španska policija na "volilne skrinjice, volilne lističe in šole" odgovarja z "gumijevkami in gumijastimi naboji", je dejal Puigdemont, ki je to označil za "neupravičena in neopravičljiva dejanja".

Španske oblasti so nato Puigdemonta pozvale, naj konča referendumsko "farso". "Puigdemont in njegovi sodelavci so edini odgovorni za vse, kar se je danes zgodilo in kar bi se še lahko, če ne bodo končali te farse," je dejal predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo.

Tudi podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria je malo zatem v izjavi v vladni palači v Madridu dejala, da je referendum farsa, ter vzela v bran policijo. "Te farse nimam smisla nadaljevati, saj ne vodi nikamor," je dejala. Policija po njenih besedah deluje "profesionalno in sorazmerno", usmerjena pa da je "proti volilnemu materialu in ne proti ljudem".

Medtem ko so skušali preprečiti glasovanje, pa je bilo po podatkih španskega notranjega ministrstva poškodovanih tudi 11 policistov. Med njimi je devet pripadnikov nacionalne policije in dva člana paravojaške policijske enote Guardia Civil.

Kljub posredovanju policije je danes odprtih 73 odstotkov vseh volišč, je povedal tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Turull.

 Vlada Katalonije je obljubila, da bo v roku 48 ur po referendumu, v primeru da bodo zmagali zagovorniki neodvisnosti, tudi razglasila neodvisnost od Španije.

Županja Barcelone Ada Colau je pozvala predsednika španske vlade marijana Rajoya da takoj odstopi s svojega položaja in da naj policija takoj preneha z uporabo sile zoper volilce. 

Po drugi strani pa je predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo obsodil ravnanje regionalne policije, ki ni intervenirala in ni zaprla volilna mesta na referendumu o neodvisnosti te pokrajine. Obsodil je tudi "ogromno neodgovornost" katalonskih voditeljev. "Politična struja je prevladala profesionalno in privedla do nevarnosti za prestiž policije. Policija in civilna garda sta se morali odzvati," je dejal Millo.

Lokalne vlasti sicer ljudem sporočajo, da za informiranje o odprtih voliščih uporabljajo družbene mreže. "Volilcem je sporočeno, da naj gredo od doma z napolnjenimi telefoni in vse snemajo. Da naj ne verjamejo medijskim manipulacijam, saj je edini način, d aizvedo, kaj točno se dogaja mogoče le preko družbenih mrež," je za televizijo N1 dejal Kenan Terzić, ki živi v Barceloni. Predsednik Katalonije Carles Puigdemont je danes sicer glasoval v drugem mestu in ne v tistem, kjer je najprej nameraval, saj je policija to volilno mesto medtem zaprla.

Policija z gumijastimi naboji nad volivce 

V eni od šol, kjer je bilo organizirano glasovanje, so policisti v opremi za razbijanje demonstracij odstranili nekaj sto ljudi, ki so prišli glasovati. "Znotraj smo čakali, da bi glasovali, potem pa je prišla civilna garda, uporabila silo da vstopi, razbili so steklena vrata in vse odnesli," je dejal eden od očividcev.

Na drugem mestu je policija aretirala nekaj ljudi takoj za pretepom na ulici. Prostovoljci iz več mest tudi poročajo o težavah pri dostopu do spletne strani, kjer se morajo vpisati podatki o glasovanju, zato je bilo na tem mestu glasovanje prekinjeno kmalu po začetku glasovanja.

Katalonske oblasti kljub temu upajo, da bo na referendum prišlo več kot 2,3  milijona ljudi, ki so že leta 2014 na podoben način podprli tedaj še neformalen plebiscit. Tedaj je bilo več kot 80 odstotkov tistih, ki so se udeležili glasovanja za neodvisnost. Vlada Katalonije je sicer obljubila, da bo v roku 48 ur po referendumu, v primeru da bodo zmagali zagovorniki neodvisnosti, tudi razglasila neodvisnost od Španije.

Katalonske oblasti kljub temu upajo, da bo na referendum prišlo več kot 2,3  milijona ljudi, ki so že leta 2014 na podoben način podprli tedaj še neformalen plebiscit. Tedaj je bilo več kot 80 odstotkov tistih, ki so se udeležili glasovanja za neodvisnost. Vlada Katalonije je sicer obljubila, da bo v roku 48 ur po referendumu, v primeru da bodo zmagali zagovorniki neodvisnosti, tudi razglasila neodvisnost od Španije.

Slovenski politiki obsojajo ravnanje španske oblasti

Premier Miro Cerar je danes izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v Kataloniji, kjer policija tudi s silo preprečuje glasovanje na referendumu o neodvisnosti. "Pozivam, da se situacija rešuje po mirni, demokratični in pravni poti," je Cerar še zapisal na Twitterju.

Omenjeni tvit je predsednik slovenske vlade objavil tako v slovenščini kot v angleščini. Slednjega je na svojem profilu že delil katalonski medij Catalan News.

Slovenski politiki, ki so se odzvali na dogajanje v Kataloniji, so večinoma obsodili nasilje, ki ga izvajajo španske oblasti. Predsednik SD Dejan Židan je zapisal, da je pravica do samoodločbe naroda neodtujljiva pravica, kar velja tudi za Katalonijo. Nekateri so tudi opozorili, da evropska javnost ob dogajanju ne sme obmolkniti.

"Pravica do samoodločbe naroda je neodtujljiva pravica. To velja tudi za Katalonijo. Odločno obsojam vsakršno nasilje," je na Twitterju zapisal predsednik SD in podpredsednik vlade Židan. Predsednica NSi Ljudmila Novak je prav tako na Twitterju pozvala, naj v EU vladata demokracija in svoboda. "Obsojam nasilje nad ljudmi, ki izražajo svojo voljo," je zapisala.

Po mnenju predsednice Zavezništva Alenke Bratušek sta demokracija in spoštovanje človekovih pravic temelja Evrope in EU, zato se to, kar se te dni dogaja v Španiji, "preprosto ne bi smelo dogajati". "Vsak narod ima pravico do odločitve, ali si želi živeti avtonomno, v samostojni in suvereni lastni državi - in to velja tudi za Katalonce," je zapisala v posebnem odzivu.

Evropski poslanec Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE) je zapisal, da se v Kataloniji volilni dan, "ki bi moral biti v normalnih pogojih države praznik", spreminja v dan, ko je španska vlada zavrgla pravico "slehernega naroda, da izkoristi pravico do samoodločbe". Hkrati je po njegovem mnenju zavrgla "možnost, da v demokratičnem duhu razreši notranja protislovja v državi".

Opozoril je, da je bila Slovenija nekoč v podobnem položaju. "Slovenija katalonskemu ljudstvu dolguje solidarnost v boju za temeljno narodovo pravico do samoodločbe, tisto pravico, ki si jo je slovenski narod v preteklosti izboril tudi sam. Katalonci nas v najbolj usodnih trenutkih slovenske zgodovine niso pustili na cedilu," je zapisal.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&d/SD) je na Twitterju zapisala, da z represivnimi dejanji, uporabo sile in orožja ne moremo zanikati pravice do nacionalne samoodločbe. "Sramota za Evropo," je dodala. Podobno se je odzval evropski poslanec Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni), ki je na Twitterju zapisal, da naroda ni dopustno blokirati s silo, policijo in gumijastimi naboji, Kataloniji pa je zaželel srečo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek