Pogled iz Kitajske: Suverena in avtonomna Evropa je še vedno le vizija, EU ostaja papirnati tiger

Analitiki ugotavljajo, da je Evropska komisija sicer oblikovala jasen načrt za strateško obrambno avtonomijo EU, vendar se zaradi težav, vključno s financiranjem, tehnologijo in notranjimi nesoglasji, pojavljajo dvomi o sposobnosti bloka, da ga prenese v prakso.

Evropski svet je v četrtek zvečer v Bruslju zaključil vrh voditeljev in potrdil svojo zavezanost nadaljnji podpori Ukrajini, vendar je vprašanje uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za plačilo podpore preložil na naslednji krog pogovorov.

Analitiki ugotavljajo, da je Evropska komisija sicer oblikovala jasen načrt za strateško obrambno avtonomijo EU, vendar se zaradi težav, vključno s financiranjem, tehnologijo in notranjimi nesoglasji, pojavljajo dvomi o sposobnosti bloka, da ga prenese v prakso.

Omejeno sogalsje

Kot ena od pomembnih točk dnevnega reda je razprava o Ukrajini pritegnila veliko pozornosti. Evropska komisija je za nadaljnjo podporo Ukrajini pripravljala načrt, da bi z zamrznjenim ruskim premoženjem v Evropi podprla 140 milijard evrov vredno "reparacijsko posojilo" za Ukrajino.

Vendar so se voditelji EU po razpravah na vrhu le dogovorili, da bodo to vprašanje "ponovno obravnavali na naslednjem srečanju".

Približno 90 odstotkov zamrznjenega ruskega premoženja v EU hrani Euroclear, eden največjih svetovnih poravnalnih in klirinških sistemov s sedežem v Belgiji.

V skladu s shemo "reparacijskega posojila" bi morala Ukrajina vrniti posojilo šele potem, ko bi Rusija plačala vojno odškodnino.

Jian Junbo, direktor Centra za kitajsko-evropske odnose na Univerzi Fudan v Šanghaju, je dejal, da "reparacijsko posojilo" ni izvedljivo, saj Rusija ne priznava odgovornosti za odškodnino.

Pri tem je največja ovira postal belgijski premier Bart De Wever, ki je od vseh držav EU zahteval zagotovila, da bodo v primeru ruskega povračilnega ukrepa delile morebitna pravna in finančna tveganja.

Vztrajal je, da tudi druge države posežejo v rusko premoženje, in opozoril, da bo "storil vse", kar je v njegovi moči, da bi načrt na vrhu blokiral, če tega ne bodo storile.

Luksemburški premier Luc Frieden je dejal, da bi podprl uporabo ruskega premoženja za dodelitev "reparacijskega posojila" Ukrajini le pod pogojem, da se mora EU najprej "prepričati, da je to pravno utemeljeno".

Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni je pred vrhom, ki bo v sredo, dejala, da mora EU "zaščititi finančno in monetarno stabilnost naših gospodarstev in evrskega območja", ko bo razmišljala o kakršnih koli ukrepih v zvezi z ruskimi sredstvi.

Ambiciozna vizija

Glede na to, da se ZDA pod Trumpovo administracijo umikajo od svojih varnostnih obveznosti do Evrope, je bilo na zadnjem vrhu dodatno poudarjeno prizadevanje EU za doseganje obrambne avtonomije.

Evropski svet je na vrhu pozval države članice, naj si prizadevajo za vsa prednostna področja zmogljivosti, določena na ravni EU, kot je navedeno v načrtu obrambne pripravljenosti do leta 2030, ki ga je predhodno predložila Evropska komisija, da bi lahko Evropa v tesnem sodelovanju z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato) razvila celoten spekter sodobnih obrambnih zmogljivosti.

Njen končni cilj je zagotoviti, da bo Evropa do leta 2030 razpolagala z močnimi obrambnimi silami, ki bodo lahko učinkovito odvračale nasprotnike in se odzvale na vsako agresivno dejanje.

V načrtu so opredeljeni štirje vodilni projekti za dosego tega cilja: evropska pobuda za obrambo z brezpilotnimi letali, opazovanje vzhodnega krila, evropski zračni ščit in evropski vesoljski ščit, ki naj bi s skupnim razvojem in javnimi naročili odpravili ključne vrzeli v zmogljivostih.

Vendar pa je Fabian Zuleeg, glavni ekonomist pri bruseljskem think tanku European Policy Center, opozoril, da je načrt sicer nujen korak, vendar ga bo težko uresničiti.

Za uresničitev ambicij v dejanske zmogljivosti bo treba premagati politično oklevanje, industrijska ozka grla in omejene nacionalne proračune, je dejal Zuleeg in dodal, da nekatere države članice ostajajo previdne glede zavezujočih zavez in skupnih javnih naročil.

Napredek bo odvisen od tega, ali bo Evropa lahko spremenila zaveze v pogodbe in do leta 2030 vzpostavila resnično integrirano obrambno industrijsko bazo, je dejal. "To ne bo enostavno."

Obrambna avtonomija neizvedljiva

Analitiki pravijo, da vrh ni izrecno "potrdil" časovnega načrta 2030, temveč je države članice pozval, naj ga "operacionalizirajo".

Opozarjajo, da ta previdna formulacija odraža številne omejitve, ki še naprej otežujejo evropsko prizadevanje za strateško obrambno avtonomijo.

Varnost in obramba sta v samem jedru suverenosti, torej na področju, na katerem so države EU vedno bile previdne pri predaji nadzora.

Velike države članice, kot sta Francija in Nemčija, so na načrt gledale kot na poskus Evropske komisije, da se vmeša v oblikovanje nacionalne obrambne politike.

Načrt ostaja predvsem konceptualni okvir na ravni Komisije in je del širših prizadevanj EU za obrambno integracijo, politično občutljivo vprašanje, glede katerega bodo države članice predvidoma ostale razdeljene, je dejal Jian.

Wang Mingjin, profesor na Fakulteti za mednarodne odnose in diplomacijo na Pekinški univerzi za zunanje študije, je poudaril še en vidik izziva.

"Evropske države lahko kratkoročno še naprej predlagajo in pospešujejo različne obrambne ali integracijske projekte, vendar so pri vprašanjih varnosti in obrambe še vedno močno odvisne od Nata in Združenih držav," je dejal in dodal, da takšna odvisnost Evropi preprečuje, da bi dosegla resnično obrambno avtonomijo.

Strokovnjaki so tudi dejali, da bi lahko omejena fiskalna zmogljivost bloka ovirala izvajanje časovnega načrta.

Več držav članic je že zdaj finančno obremenjenih, predlog EU o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini pa kljub pravnim tveganjem dodatno kaže na finančne pritiske, s katerimi se sooča Evropa.

Jian je dejal, da se projekti, kot so evropski vesoljski ščit ali obrambni sistemi z brezpilotnimi letali, zaradi pomanjkanja sredstev soočajo z negotovimi obeti.

Zato je dejal, da bodo te pobude v bližnji prihodnosti verjetno ostale predvsem na papirju, tudi če se bodo postopkovno premaknile naprej.