Podpredsednik srbske vlade: BRICS je prava alternativa EU, Srbija bo proučila možnost vstopa

Srbija bo preučila možnost vstopa v BRICS namesto v EU, ki postavlja vse ostrejše zahteve in v zameno ne ponuja napredka k članstvu, je dejal podpredsednik vlade Aleksandar Vulin.

Država je leta 2009 zaprosila za članstvo v EU, od leta 2012 pa je kandidatka za članstvo.

JUST IN:  Serbia says it sees joining BRICS as an alternative to joining the EU. pic.twitter.com/XIiVsfuFTS

— BRICS News (@BRICSinfo) October 13, 2024

V vmesnih letih je Bruselj svojo zahtevo, da Beograd normalizira odnose s Kosovom, nadgradil v zahtevo po dejanskem priznanju neodvisnosti enostransko odcepljene pokrajine, ob tem pa EU ni zaščitila pravic etničnih Srbov, ki živijo na Kosovu, vstop Srbije v EU pa je ob tem vezala tudi na prekinitev odnosov z Moskvo in uvedbo sankcij proti Rusiji.

»Samo povejte nam: 'nočemo vas,'« je Vulin povedal za Berliner Zeitung v intervjuju, objavljenem v nedeljo.

»Zakaj nam postavljate pogoje, ki jih ne moremo izpolniti? EU vidimo kot partnerico, nismo pa povsem prepričani, da nas EU vidi kot partnerja,« je dejal.

Vulin je za nemški časnik dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin nikoli ni silil Srbije, naj izbira med Brusljem in Moskvo, ali ji grozil s prekinitvijo odnosov, če Beograd začne pristopna pogajanja z EU.

»Hkrati nam pogajalci EU sporočajo: 'če ne prekinete odnosov z Rusijo, ne boste vstopili v EU',« je potožil. »Torej smo partnerji ali ne? Ali pa nimamo pravice do svojih interesov?«

Srbija se bo pozneje ta mesec udeležila vrha BRICS v ruskem mestu Kazan, s pogledom na pridružitev rastoči gospodarski skupini.

»Bilo bi neodgovorno, če ne bi raziskali vseh možnosti, vključno s članstvom v BRICS,« je dejal Vulin. »Če je BRICS privlačen za druge države, na primer za Emirate ali Savdsko Arabijo ali Turčijo, zakaj bi bilo drugače za Srbijo? Nobenega dvoma ni, da je BRICS postal prava alternativa EU.«

Odkar je bil izraz prvič skovan leta 2001, je BRICS iz akronima prerasel v neformalno zavezništvo, ki je po deležu svetovnega BDP prehitelo blok G7 pod vodstvom ZDA, ima lastno razvojno banko in se je leta 2006 razširilo s štirih članic – Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska na pet, vključno z Južno Afriko leta 2011. Letos so še štiri države – Egipt, Iran, Etiopija in Združeni arabski emirati – uradno postale članice skupine, Savdska Arabija pa trenutno zaključuje pristopni postopek.

Finančni ministri BRICS-a so se nedavno srečali v Moskvi, kjer so podpisali sporazume o izogibanju uporabi ameriškega dolarja.

BRICS finance ministers gather in Moscow after each minister signs de-dollarization agreements

It’s becoming real now pic.twitter.com/f8QwjBXSrx

— MikeCristo8 (@MikeCristo8) October 11, 2024

Septembra je pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov potrdil, da je Turčija uradno zaprosila za vstop v BRICS in tako postala prva država Nata, ki je to storila.

Azerbajdžan, Alžirija, Vietnam, Indonezija, Pakistan, Malezija, Nigerija, Tajska, Venezuela, Kazahstan, Palestina, DR Kongo, Gabon, Bangladeš, Bahrajn, Kuvajt, Senegal in Bolivija so med ostalimi državami, ki so izrazile željo po pridružitvi BRICS-u.

Srbija ima od julija v veljavi tudi pomemben prostocarinski sporazum s Kitajsko, ki bi lahko omogočil skokovito ras menjave med državama v prihodnjih letih, medtem ko je vstop Srbije v EU zaradi stalnih napetosti s Kosovom in neizpolnjevanja dogovorov s strani Prištine praktično zamrznjen.