REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Petro: »Tvoja nafta mi ni všeč, Trump, zaradi pohlepa uničuješ človeštvo. Z belimi lastniki sužnjev se ne rokujem!«

Petro: »Tvoja nafta mi ni všeč, Trump, zaradi pohlepa uničuješ človeštvo. Z belimi lastniki sužnjev se ne rokujem!«Predsednik Kolumbije Gustavo Petro. Vir: X, posnetek zaslona

Izganjanje migrantov iz ZDA, njihov transport z vojaškimi ameriškimi letali v druge države Latinske Amerike brez dogovora s temi državami in žaljivo ravnanje z njimi je že prineslo nekaj doslej neznanih zaostritev.

 In pismo predsednika Kolumbije, napisanega v tonu, ki ni običajen...

Kolumbija je tako najprej prepovedala vstop v svoj zračni prostor in vrnila dve letali z migranti, ker z njimi niso ravnali spoštljivo.

Mehika je prav tako vrnila eno letalo in dejala, da se migranti vračajo z lisicami na rokah in brez spoštovanja v smislu človečnosti.

Takoj se je odzval Donald Trump in neposlušnim državam zagrozil s carinami.

Vir: Posnetek zaslona, Truth Social

Trump je zagrozil, da bo udaril s 25-odstotnih carinami na kolumbijske izdelke (20 odstotkov ameriške kave prihaja iz Kolumbije), ki naj bi se zvišale na 50 odstotkov.

Toda v odgovor je dobil pismo kolumbijskega predsednika Gustava Petra.

V španščini.

Ne samo to, Petro je Trumpu odgovoril s pismom, v katerem je hvalil lepote in zgodovino Kolumbije, hkrati pa predsednika ZDA na več mestih nespoštljivo nagovarjal kar s »Trump«.

Spor je bil nato deloma rešen, ZDA so pristale na dostojnejše vračanje migrantov brez lisic, a še prej je bilo objavljeno pismo kolumbijskega predsednika (zgoraj) na omrežju X, ki si zasluži prebiranje.

»Poglejte ton njegovega odgovora. Svet je zdaj odprt za nas in vaša blokada me ne straši,« je bistvo sporočila pisma na Telegramu povzel Pepe Escobar.

Vir: Posnetek zaslona, X

Takole je zapisal Gustavo Petro: »Trump, res ne maram potovati v ZDA, to je dolgočasno, vendar priznam, da obstaja nekaj pohvalnih stvari.

Rad hodim v črnske soseske Washingtona, kjer sem v prestolnici ZDA videl boj med temnopoltimi in Latinoameričani z barikadami, kar se mi je zdelo nesmiselno, saj bi morali biti na isti strani.

Priznam, da imam rad Walta Whitmana in Paula Simona, Noama Chomskega in Millerja. Priznam, da sta Sacco in Vanzetti, ki imata mojo kri, nepozabna v zgodovini ZDA in jima sledim. Z električnim stolom so ju umorili delavski voditelji, fašisti, ki obstajajo tako v ZDA kot v moji državi.«

»Vaša nafta mi ni všeč, Trump, zaradi pohlepa boš izbrisal človeško vrsto.

Tvoja nafta mi ni všeč, Trump, zaradi pohlepa boš izbrisal človeško vrsto. Morda se bova nekega dne ob kozarcu viskija, ki ga kljub gastritisu sprejemam, o tem odkrito pogovorila, vendar je to težko, ker me imaš za manjvredno raso, jaz pa to nisem, prav tako ne noben Kolumbijec.

Morda se bova nekega dne ob kozarcu viskija, ki ga kljub gastritisu sprejemam, o tem odkrito pogovorila, vendar je to težko, ker me imaš za manjvredno raso, jaz pa to nisem, prav tako ne noben Kolumbijec.

Če poznaš koga, ki je trmast, sem to jaz in pika.

S svojo ekonomsko močjo in aroganco lahko poskusiš izvesti državni udar, kot so to storili z Allendejem.

Toda jaz bom umrl po lastnih zakonih, upiral sem se mučenju in upiram se tvojim zahtevam.«

»Ne želim si zasužnjevalcev poleg Kolumbije, imeli smo jih že veliko in smo se osvobodili.

Ob Kolumbiji si želim ljubitelje svobode.

Kolumbija je srce sveta in tega (Američani) niste razumeli, to je dežela rumenih metuljev, lepote Remediosa, pa tudi polkovnikov iz družine Aureliana Buendíe, med katerimi sem eden, morda zadnji.«

Petro Trumpu: »S svojo ekonomsko močjo in aroganco lahko poskusite izvesti državni udar, kot so to storili z Allendejem. Toda jaz bom umrl po lastnih zakonih, upiral sem se mučenju in upiram se nezaslišanim (trumpovim) zahtevam.« Vir: Posnetek zaslona, X

»Ubili me boste (Trumpova administracija), vendar bom preživel v svojem ljudstvu, ki je bilo tukaj pred vašim, v Ameriki.

Smo ljudstvo vetrov, gora, Karibskega morja in svobode. Če vam naša svoboda ni všeč, v redu. Z belimi lastniki sužnjev se ne rokujem. Roko podajam belim libertarnim dedičem Lincolna ter črnim in belim kmečkim fantom ZDA, ob katerih grobovih sem jokal in molil na bojišču, do katerega sem prišel, ko sem prehodil gore italijanske Toskane in ko sem se rešil covida.

Oni so Združene države in pred njimi klečim, pred nikomer drugim.«

»Zruši me, predsednik ZDA, in odzvala se bosta Amerika in človeštvo.

Ne želim si zasužnjevalcev poleg Kolumbije, imeli smo jih že veliko in smo se osvobodili... Zruši me, ameriški predsednik, in odzvala se bosta Amerika in človeštvo.

Kolumbija zdaj ne gleda več na sever, gleda na svet, naša kri izvira iz krvi kalifata v Kordobi, civilizacije tistega časa, rimskih Latincev v Sredozemlju, civilizacije tistega časa, ki so ustanovili republiko, demokracijo v Atenah; naša kri prihaja od črnskih borcev odpora, ki ste jih (Zahodnjaki) spremenili v sužnje.

V Kolumbiji je prvo svobodno ozemlje Amerike, pred Washingtonom, vse Amerike, v njej se zatečem k njenim afriškim pesmim.«

»Moja dežela je sestavljena iz zlatarjev, ki so delali v času egipčanskih faraonov, in prvih umetnikov na svetu v Chiribiquetu. Nikoli nam ne boste vladali. Bojevnik, ki je jezdil po naših deželah in vzklikal svobodi, imenovan Bolívar, ti nasprotuje.

Naše ljudstvo je malce prestrašeno, nekoliko plaho, je naivno in prijazno, ljubeče, vendar bo znalo osvojiti Panamski prekop, ki nam ga želiš odvzeti z nasiljem.

Dvesto junakov iz vse Latinske Amerike leži v Bocas del Toro, današnji Panami, nekdanji Kolumbiji, ki ste jih umorili. Dvigujem zastavo, in kot je dejal Gaitán, tudi če bo ostala sama, bo še naprej dvignjena z latinskoameriškim dostojanstvom, ki je dostojanstvo Amerike, ki ga vaš praded ni poznal, moj pa ga je.«

»Gospod predsednik (Trump), priseljenec v ZDA, tvoja blokada me ne straši, saj je Kolumbija poleg tega, da je država lepote, tudi srce sveta.

OD DANES JE KOLUMBIJA ODPRTA VSEMU SVETU, Z ODPRTIMI ROKAMI, SLAVIMO SVOBODO, ŽIVLJENJE IN ČLOVEŠTVO.

Obveščen sem, da si uvedel 50-odstotne carine za vstop sadov našega človeškega dela v Združene države, in jaz uvajam enake. Naj naši ljudje sadijo koruzo, ki so jo odkrili v Kolumbiji, in hranijo svet.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke