OZN: V Ukrajini preko 5000 civilnih žrtev. Ali podatki v resnici dokazujejo vzdržanost in previdnost ruske vojske?

Od začetka vojne v Ukrajini je bilo v spopadih ubitih že več kot 5000 civilistov, kažejo danes objavljeni podatki urada OZN-a za človekove pravice.

Dejansko število civilnih žrtev je po navedbah urada verjetno precej višje, saj OZN nima dostopa do območij najhujših spopadov.

Po dostopnih podatkih je bilo od 24. februarja, ko je Rusija začela svojo posebno vojaško operacijo v Ukrajini, skupno ubitih 5042 civilistov, od tega 343 mladoletnikov, 11.544 pa je bilo ranjenih, od tega 357 otrok, je urad zapisal v izjavi.

Več kot polovica smrtnih žrtev med civilisti je bilo ugotovljenih marca, večina pa jih je umrla zaradi napadov z eksplozivnimi napravami, vključno z bombardiranjem iz zraka, težkim topništvom in raketnimi sistemi, so že navedli pri uradu.

Za napade sta bili odgovorni obe strani v spopadih.

Pri teh podatkih je zanimiva predvsem primerjava med žrtvami ruskega napada na Ukrajino in napada zveze NATO na Srbijo in Črno goro leta 1999.

Leta 1999 je NATO izvedel zgolj zračno intervencijo, vendar so se istočasno proti vojski Jugoslavije istočasno borili tudi pripadniki OVK s podporo sosednje Albanije.

Prva razlika je opazna v ciljih napadov, saj so bili v primeru zveze NATO cilji tudi civilna infrastruktura države, kot so vodni zbiralniki, tovarne, elektroenergetska mreža in podobno.

V primeru Ukrajine ruske sile teh ciljev namerno ne napadajo.

Poročila kažejo, da napadajo civilne cilje praviloma le, ko so v uporabi s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Mostove praviloma rušijo same ukrajinske sile in ne ruske.

Elektroenergetska mreža in celo internet pa običajno v Ukrajini delujeta brez težav, ker Rusija te infrastrukture ne napada.

Povsem drugače je ravnala zveza NATO, ki je elektroenergetsko mrežo Srbije rušila tudi z novimi, »grafitnimi« bombami.

Zanimiva je tudi primerjava med številom civilnih žrtev.

Pri tem je potrebno upoštevati, da je intervencija NATO proti ZRJ, ki je bila zgolj »zračna«, trajala 78 dni, vojna v Ukrajini pa traja že skoraj dvakrat toliko, oziroma 143 dni.

Ob tem je potrebno vedeti, da je Ukrajina po obsegu ozemlja najmanj šestkrat večja od Srbije, (večja je celo od Francije) po številčnosti prebivalstva pa je vsaj šest do sedemkrat večja.

Ob tem se v Ukrajini na kopnu, morju in v zraku spopadajo veliko večje vojaške sile, ki se merijo v stotisočih vojakov.

Glede na to bi seveda lahko pričakovali veliko večje število civilnih žrtev, kot v primeru intervencije NATO proti ZRJ.

Število civilnih žrtev v Natovem bombardiranju ZRJ še ni natančno ugotovljeno, ocene pa se zaenkrat razlikujejo glede na vir. Po srbskih virih je zaradi Natovega bombardiranja umrlo med 1.200 in 4.000 civilistov (najpogostejša ocena je okoli 2.500)

Te številke so precej nezanesljive, saj država Srbija še ni objavila uradnega seznama svojih mrtvih državljanov, niti se iz teh objav ne da sklepati, koliko je umrlo Srbov in koliko Albancev.

Fond za humanitarno pravo je objavil poimenski seznam padlih med bombardiranjem, po katerem je v Natovem bombardiranju umrlo 754 ljudi (skupaj civilisti in vojaki, Srbi, Albanci in drugi); srbske oborožene sile naj bi ubile 6601 albanskega civilista, 464 nealbanskih civilistov pa je ubila OVK; v vojaških spopadih med OVK in silami Srbije pa je padlo 1204 pripadnikov OVK in 559 pripadnikov srbske vojske in policije.

Lahko štejemo, da so ti podatki najbolj natančni objavljeni doslej.

Število ubitih civilistov v vojni se torej v 78 dnevih bombardiranja giblje nekje med 1200 in 8000.

Že ti podatki kažejo, da so poročila o tem, kako ruska vojska »ravna mesta« in nediskriminatorno bombardira civiliste iz dneva v dan očitno netočna.

Če bi bilo res, bi celo v primeru, če bi za osnovo vzamemo najmanjše število žrtev (1200) v primeru vojne, ki poteka dvakrat dalj časa in veliko bolj intenzivno (tudi na kopnu in morju) s težjim orožjem, ob osvajanju mest s poulličnimi boji ter v državi, ki ima najmanj šestkrat več prebivalcev od Srbije in Črne gore lahko pričakovali nekajkrat večje število žrtev.

Se pravi najmanj 14.400 in nekje do 96.000 civilnih žrtev.

A temu ni tako.

In že to, ob veliko večjemu številu žrtev med vojaki (na ukrajinski strani priznavajo 10.000 žrtev, verjetneje je da so izgubili do 60.000 vojakov, ruski vojski pripisujejo zahodni viri od 30.000 do okoli 60.000 mrtvih, realneje je, da so skupaj z zavezniki izgubili do 15. 000 vojakov) kaže, da vojaški spopadi v Ukrajini dejansko potekajo večinoma med oboroženimi silami in da so civilisti (večinoma) res le nenamerne žrtve, ne pa cilji napadov.

Sistematična izjema so napadi ukrajinske vojske z večcevnimi raketometi ali nenatančnimi, zastarelimi sovjetskimi raketami Točka-U (posnetek spodaj) na mesta in civilna naselja v osvobojenih oziroma okupiranih (odvisno od perspektive) mest, nad katerimi vlada v Kijevu več nima nadzora.

Hkrati pa to kaže, da je bila krajša »kampanja« zveze NATO in vojna leta 1999 izjemno brutalna in z veliko več civilnimi žrtvami glede na velikost ozemlja in čas operacije, kot pa to velja za ukrajinsko vojno.

Ob tem je NATO uporabljal tudi kasete bombe in izstrelke z osiromašenim uranom, ki so povzročili na tisoče smrti zaradi raka.

NATO bombing of Serbia. 1999. Other parts of Yugoslavia were spared. https://t.co/FGpE0PNYQE

— Pavdra2 (@PavDra2) July 16, 2022

Vsega tega ruska vojska ne počne.

Ob tem ima ruska vojska zelo dobro reputacijo tudi, ko gre za ravnanje z ujetniki - z njimi ravna primerno in v skladu s predpisi.

O tem seveda ne poročajo zahodni mediji - toda o tem poročajo ujeti ukrajinski vojaki.

Kljub temu, da je bil NATO veliko brutalnejši od ruske vojske, pa so vsi zahodni mediji agresijo zveze NATO na Srbijo in Črno goro podpirali, istočasno pa danes poročajo praviloma le o domnevnih zločinih ruske vojske, pogosto z nekritičnim navajanjem nepreverjenih naved ukrajinske vlade.

To pa z drugimi besedami pomeni, da ruska vojska v Ukrajini, še zlasti če njeno operacijo primerjamo z agresijo zveze NATO na ZRJ leta 1999 dejansko nastopa zadržano in previdno (o tem poročajo tudi vojaki) in očitno pazi, da povzroča čim manj civilnih žrtev.

A to bi se lahko zaradi intenziviranja spopadov in neprestanega dotoka zahodnega orožja v Ukrajino lahko kmalu spremenilo.