REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Osupli znanstveniki opozarjajo: Koronavirus se širi tudi po zraku, infektiven je tudi po 12 urah in »izjemno odporen«

Osupli znanstveniki opozarjajo: Koronavirus se širi tudi po zraku, infektiven je tudi po 12 urah in »izjemno odporen«Obrazne maske imajo velik vpliv na preprečitev širjenja smrtonosnega virusa s kašljanjem in govorjenjem

Pri razumevanju razširjanja koronavirusa SARS-CoV-2 se je doslej očitno pozabljalo na še eno možnost – na infekcije »preko zraka« oziroma s pomočjo izjemno majhnih kapljic.

Japonski eksperiment, kitajska opozorila v Srbiji in avstralska raziskava na to temo kažejo, kje je pravzaprav bistven problem.

Očitno v tem, da se za koronavirus že od začetka, na podlagi poznavanja »običajnih« koronavirusov domneva, da se prenaša »kapljično.«

Kar pa sedaj izpodbijajo nove raziskave, ki kažejo, da tudi potovanje po zraku temu virusu ni tuje.

Tudi zato pogoji v nekaterih bolnišnicah s centralnim ventilacijskim sistemom niso primerni za »kovid bolnike.«

V Srbiji na primer to velja za sicer prestižno bolnišnico Vojno-medicinske akademije (VMA), srbske zdravnike pa so na to, da je centralni ventilacijski sistem problem opozorili kitajski kolegi, ki nove lastnosti virusa dobro poznajo.

Šele sedaj opažamo to nevarnost, je dejal Kazuhiro Tateda, direktor Japonske zveze za infekcijske bolezni.

V tem pogledu so boljše celo stare bolnišnice brez ventilacijskih sistemov.

Raziskava na Japonskem pa se je ukvarjala predvsem s širjenjem virusa v prostoru.

Pokazala je, da lahko v zaprtih prostorih po tem, ko nekdo zakašlja, smrtonosni virusi lebdijo še 20 minut in se ob tem celo razširijo zelo daleč od mesta kašljanja.

Uporabili so kamere z visoko definicijo in laserje ter s pomočjo nacionalne televizije NHK posneli, kaj se dogaja s kapljicami, ki so manjše od stotinke milimetra.

Ugotovili so, da jih ljudje emitirajo ob vsakem govorjenju in da »bolj glasneje, kot govorimo, več jih emitiramo.«

Zaradi tega lahko pogovor »dveh ljudi, ki se normalno pogovarjata na normalni oddaljenosti zlahka privede do okužbe.«

Maske imajo velik vpliv na širjenje virusa s kašljanjem in govorjenjem

Prejšnje študije so se namreč osredotočale na kapljice, večje od enega milimetra, ki jih vidijo tudi običajne kamere.

V NHK so ugotovili, da le-te hitro padejo na tla. Toda kamere so zabeležile tudi kapljice, velike za stotinko milimetra.

Te pa so tako lahke, da ne padejo na tla, pač pa lahko lebdijo v zraku dalj časa. Ugotovili so tudi, da eno samo kašljanje ali kihanje proizvede okoli 100.000 takšnih kapljic.

»Mikrokapljice nosijo veliko virusov. Proizvajamo jih, ko se glasno pogovarjamo ali težko dihamo. Ljudje okoli nas jih inhalirajo in tako se virus širi. Šele sedaj opažamo to nevarnost,« je dejal Kazuhiro Tateda, direktor Japonske zveze za infekcijske bolezni.

To je zelo nenavadno, saj smo pričakovali, da bodo medtem v zraku že razpadli, je za Sydney Morning Herald dejal aerobiolog Chad Roy.

Raziskovalci so za eksperiment naredili situacijo, v kateri je bilo 10 ljudi v zaprtem prostoru v velikosti povprečnega šolskega razreda.

Ko je kdo zakašljal, so večje kapljice padle okoli njega, kot so pričakovali, v času ene minute.

Toda še 20 minut zatem so mikrokapljice še vedno lebdele v zraku in se v tem času »razširile čez ves razred.«

Ko je bilo odprto okno, pa je veter hitro odpihnil kapljice. Zato je zelo pomembno zračiti prostore.

»Pomembno je, da odprete dve okni hkrati. Napravite to vsaj enkrat v uri. To bistveno zmanjša nevarnost okužbe«, opozarja Tateda.

Na podoben način lahko zelo pomagajo tudi zaščitne maske – tako pri preprečevanju infekcij kot pri njihovem širjenju.

Do podobnih spoznanj so prišli na drugem koncu sveta, v ZDA.

Koronavirus - preizkusi v laboratoriju, ki so se morda ponesrečili?

Znanstveniki so namreč ugotovili, da je nov koronavirus »izjemno odporen« v zraku in je lahko infektiven še več kot 12 ur.

Raziskovalci iz ZDA so namreč primerjali novi koronavirus SARS-CoV-2 z virusoma SARS in MERS in kako dolgo je infektiven, če je na primer 16 ur razširjen v zraku.

Ugotovili so, da je »širjenje preko zraka morda bolj pomembna pot razširjanja virusa, kot se je mislilo doslej.«

Njihova študija je ugotovila, da lahko virus še vedno inficira celice v preizkusnih posodah in da je pod mikroskopom videti nespremenjen celo po 16-tih urah.

»To je zelo nenavadno, saj smo pričakovali, da bodo medtem v zraku že razpadli,« je za Sydney Morning Herald (SMH) dejal aerobiolog Chad Roy.

Bolezni, ki se razvija tako hitro, ni mogoče omejiti samo s priporočili, ki zamujajo v času in so utemeljena na prastarih modelih gripe in drugih bolezni, pač pa je potrebno poznati tudi najnovejše raziskave.

»Mi znanstveniki ne uporabljamo tega težkega besednjaka zlahka, zato bi zdravstvene oblasti morale biti pozorne na to,« je dejal znanstvenik.

Njihova raziskava še čaka na preverjanje s strani kolegov, toda sam je prepričan, da bo preizkus prestala, ker so do enakih rezultatov prišli v štirih različnih laboratorijih.

Zaradi boja proti koronavirusu pa so raziskavo objavili prej, kot bi jo sicer.

»Vsi delamo pod pritiskom in še vedno je veliko tega, česar o tem virusu ne vemo, vse to pa je tako zelo nujno,« je Roy dejal za SMH.

»Seveda je potrebno narediti še veliko raziskav, zunanji pogoji (izven laboratorija) bodo spremenljivi, ob tem pa nismo vzeli v obzir osebnostne nagnjenosti k obolevanju oziroma velikost doze … toda kadar v znanosti vidiš opozorilno luč, ki tako močno sveti, potem temu moraš posvetiti pozornost,« je poudaril.

Koronavirus in spoznanja, ki jih NIJZ ne pozna

V resničnih pogojih sveta se virus res sicer najbolj pogosto prenaša z neposrednim stikom in velikimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju ali kihanju. In to pomeni, da virusa ne morete dobiti, če greste samo mimo nekoga na ulici. Toda potrebno je dodati, da te raziskave vendarle kažejo na novo lastnost tega virusa – da se je namreč sposoben razširjati tudi po zraku.

To je pomembna razlika, kajti »kapljične« okužbe pomenijo, da okužena oseba lahko okuži v povpečju osebo ali dve medtem kot okužba preko zraka pomeni, da lahko mikro-kapljice okužijo tudi do deset oseb. To velja na primer za zelo nalezljive ošpice.

Virus ošpic je namreč neverjetno majhen. V zraku lahko tam, kjer je nekdo kihnil ostane še dve uri.

Novi koronavirus se sicer pretežno ne širi po zraku, saj bi v tem primeru videli še veliko več okužb, opozarja epidemiolog Michael LeVasseur.

Toda istočasno opozarja, da bi dejstvo, da je lahko prisoten tudi kot »aerosol« to pomenilo, da ga lahko zlahka dobite že samo s tem, »ko se boste z nekom skupaj peljali v dvigalu.«

V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje še vedno vztraja pri teoriji, da se novi koronavirus širi samo kapljično.

To pomeni, da virus lahko zlahka dobite že samo s tem, ko se boste z nekom skupaj peljali v dvigalu.

»Novi koronavirus se med ljudmi prenaša kapljično. To pomeni, da je za prenos potreben tesnejši stik z bolnikom (razdalja do bolnika manj kot 1,5 m). Možno je, da se z novim koronavirusom okužimo tudi ob stiku z onesnaženimi površinami, ni pa še jasno, kako pomembna je ta pot prenosa.

Čeprav ni dokazano, da bi se novi koronavirus prenašal po zraku (aerogeno), se svetuje previdnost in zaščita pri posebej tveganih posegih v zdravstvenih ustanovah (npr. ob bronhoskopiji, kjer nastaja kužni aerosol). Bivanje v istem prostoru z bolnikom (če smo na razdalji vsaj 1,5 m) ne predstavlja tveganja,« poudarja NIJZ.

Povsem mogoče je, da v NIJZ še vedno čakajo na »uradna« sporočila z vrha WHO.

Toda to bi bilo v sedanji situaciji precej nespametno. Bolezni, ki se razvija tako hitro, ni mogoče omejiti samo s priporočili, ki zamujajo v času in so utemeljena na prastarih modelih gripe in drugih bolezni, pač pa je potrebno poznati tudi najnovejše raziskave.

Šele sedaj opažamo to nevarnost, je opozoril Kazuhiro Tateda, direktor Japonske zveze za infekcijske bolezni.

Če so na Japonskem to spoznali šele sedaj, potem seveda ni nenavadno, da v Sloveniji o tem stroka uradno še vedno ne ve ničesar.

Ampak na Japonskem vsaj pošteno povedo, kaj vedo in kaj ne in se ne skrivajo za neznanjem.

Predvsem pa na neznanju ne gradijo politike.

Ideje o tem, da bi bilo potrebno otroke v Sloveniji ob »blagoslovu« stroke čim prej vrniti v vrtce in šole namreč kažejo na to, da mnogi v Sloveniji še zmeraj nimajo pojma o tem, za kakšno vrsto smrtonosnega virusa sploh gre, kako zelo obstojen je in kako iznajdljiv je tudi pri svojem širjenju.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek