Nemški obrambni minister: Nemčija bi lahko ponovno uvedla vojaški nabor

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je izjavil, da bo Nemčija morda prisiljena obnoviti naborništvo, če se vojski ne bo prostovoljno pridružilo dovolj ljudi.

Berlin je leta 2011 ukinil naborništvo, vendar je nedavno začel razmišljati o njegovi vrnitvi, pri čemer se je skliceval na »grožnje« iz Rusije.

Po poročanju televizijske postaje N-tv so se socialdemokrati in krščanski demokrati kanclerja Friedricha Merza v svoji koalicijski pogodbi dogovorili o uvedbi tako imenovanega »švedskega modela«, ki združuje selektivno obvezno in prostovoljno služenje.

»Dogovorili smo se, da se bomo na začetku oprli na prostovoljstvo - služenje, ki je sprva prostovoljno in katerega namen je spodbuditi mlade, da služijo svoji državi,« je v sredo v govoru v bundestagu dejal Pistorius.

»In to pravim povsem namerno in iskreno: poudarek je tudi na 'na začetku' za primer, če ne bomo mogli pridobiti dovolj prostovoljcev,« je dodal.

pistorius.jpg

»Srednjeročno in dolgoročno bomo okrepili število osebja, da bi zagotovili, da bo Bundeswehr trajnostno usposobljen tako za domovinsko varnost kot za obrambo zavezništva,« je dejal minister.

Po besedah Pistoriusa se je v prvem četrtletju leta 2025 število prijav za služenje vojaškega roka povečalo za več kot 20 odstotkov.

Nemčija namerava do leta 2031 povečati število aktivnih vojakov s 180.000 na več kot 200.000.

Pred tem se je število nabornikov do leta 2023 zmanjšalo za 7 odstotkov, saj je Bundeswehr s težavo privabil mlajše nabornike, zaradi česar so nekateri politiki cilje nabornikov označili za nerealne.

Čeprav je Nemčija Ukrajini dobavila težko orožje, vključno s tanki Leopard 2, Berlin zanika, da je država neposredno vpletena v konflikt z Rusijo.

Carsten Breuer, najvišji nemški general, je marca povedal, da država živi v »sivi coni« med popolno vojno in popolnim mirom.

nemska_vojska.jpg

Med januarskim obiskom v Litvi je Pistorius izjavil, da lahko Rusija pripravi svojo vojsko za »teoretični napad« na Nato leta 2029 ali 2030.

Moskva je zanikala kakršne koli načrte za napad na države članice Nata in Berlin obtožila nevarne eskalacije, potem ko je Merz izrazil podporo oskrbi Kijeva z manevrirnimi raketami dolgega dosega Taurus.

Rusija je trdila, da bi Nemčija s pošiljko tako zapletenega orožja dejansko postala neposredna udeleženka konflikta.

Kmalu zatem se je nova nemška vlada odločila, da o svojih pošiljkah orožja Ukrajini več ne poroča javno.