REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemški general, svetovalec Merklove: »Ukrajina ne more zmagati, mediji prodajajo čisto propagando!«

Nemški general, svetovalec Merklove: »Ukrajina ne more zmagati, mediji prodajajo čisto propagando!«Vad ob Merklovi. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Medtem ko osrednji zahodni mediji in tudi v Sloveniji še vedno širijo pravljice o tem, kako bo ukrajinska vojska premagala rusko in še letos zasedla Krim in Donbas, se tudi na Zahodu prebujajo kritični glasovi. Tudi v »jedrni« Nemčiji, po kateri se Slovenija tako rada vzgleduje.

Vendar pa jih ni slišati v vodilnih medijih. Še ne dolgo tega so nekateri med njimi bili v središču struktur in moči nemške države, toda danes se njihovi glasovi slišijo le na obrobju, v obskurnih ali medijih z manj dosega.

Takšna je tudi usoda upokojenega brigadnega generala po imenu Erich Vad (naslovna slika, desno).

Svoj čas ga je uril v Nemčiji rojeni izraelski pehotni general, ki je postal akademik. Vad je nato priplezal po lestvici vse do čina generala.

Med drugim je imel položaj svetovalca v Bundestagu (2000–2006) in kanclerskem uradu (2006–2013), ko je bila na položaju nemške kanclerke Angela Merkel.

Od leta 2014 svoje nasvete prodaja prek lastne svetovalne družbe v Münchnu ali švicarskega posredniškega podjetja v Zürichu.

Vad je dal intervju za nemške medije že 13. januarja 2023, vendar je zanj le malokdo slišal ali ga prebral.

Kar ni nenavadno – dal ga je namreč za nemško feministično revijo, ki sliši na ime Emma.

Erich Vad
Upokojeni brigadni general Erich Vad. Vir: Zajem zaslona, YouTube

Glede na to, da Slovenija po napovedih zunanje ministrice vodi »feministično« zunanjo politiko in želi biti blizu »jedrni Evropi« bi bilo zato morda prav, da si tudi v slovenski vladi podrobno preberejo intervju s tem še ne dolgo tega glavnim vojaškim svetovalcem Angele Merkel – in se zamislijo nad smerjo, po kateri pod poveljstvom ZDA in NATO pakta stopamo.

Slovenski predsednik vlade in zunanja ministrica namreč, ko gre za vojno v Ukrajini, govorita popolnoma nasprotne zadeve od tistih, na katere opozarja Vad.

Očitno je, da jima ti argumenti niso znani, ali pa ju namerno ignorirata – kaj je od tega res je v bistvu vseeno, dejstvo je, da je to v škodo Evropske unije, Slovenije in vseh njenih državljanov.

Vad prav to, kar danes razglašajo v Evropi kot glavno smer politike, torej »podpiranje Ukrajine, dokler bo potrebno« - razglaša kot katastrofalno napako.

Poglejmo torej, kaj je povedal nekdanji glavni vojaški svetovalec nemške »železne kanclerke.«

Vad je v intervjuju opozoril, da odločitev vlade kanclerja Olafa Scholza o dobavi nemškega bojnega vozila pehote Marder ukrajinskim silam, kot izhaja iz skupnega načrta ZDA in Francije predstavlja »vojaško eskalacijo, tudi po dojemanju Rusov, tudi če 40-letni Marder ni čudežno orožje. S tem gremo na tobogan. To bi lahko dobilo takšen zagon, ki ga ne bomo mogli več nadzorovati.«

Vad meni, da je vojna v Ukrajini že presegla točko, ko ameriška in nemška vojska verjameta, da lahko nadzorujeta izid.

Tudi analitiki v Italiji opozarjajo, da berlinski disidentski generali (med katere očitno prištevajo tudi Vada) oglašajo alarm, saj se v nemških vojaških in političnih krogih širijo strahovi in ​​nezadovoljstvo zaradi ukrajinske vojne.

Edinstven vidik je, da predstavniki te kategorije ne izhajajo iz pacifističnega ali protiameriškega sektorja, temveč iz Bundeswehra, nemških oboroženih sil, poudarja analitik Roberto Iannuzzi ter spominja, da si je januarja 2022, še pred izbruhom ukrajinskega konflikta, poveljnik nemške mornarice, viceadmiral Kay-Achim Schönbach, drznil izraziti mnenja, ki se razlikujejo od uradne linije Berlina.

Schönbach je bil zaradi svojih izjav nato prisiljen odstopiti. Še več, kot je zapisal Wolfgang Streeck v New Left Review, se obseg tega, kar se lahko reče v javni sferi, v Nemčiji »hitro in zastrašujoče krči.«

V tem ozračju si po Schönbachovi odstavitvi noben častnik v službi Bundeswehra ni upal javno kritizirati odločitve vlade Olafa Scholza.

Vendar pa nelagodje in nezadovoljstvo, ki polzi v vrhu nemških oboroženih sil, zdaj izražajo upokojeni visoki častniki Bundeswehra.

Med njimi izstopa prav brigadni general Erich Vad, nekdanji vojaški menedžer v kanclerskem uradu Angele Merkel, kjer je zastopal vojsko in vojno industrijo.

Vad trdi, da so vojne razmere v Ukrajini za Zahod v pat poziciji, »saj je ni mogoče rešiti vojaško«.

V podporo svoji tezi je navedel stališče poveljnika združenega generalštaba ZDA Marka Milleyja.

Pomembno je opozoriti, da je Vad intervju dal še preden se je Scholz odločil, da v boj proti Rusom pošlje nemške tanke.

»Zdaj je treba končno razmisliti o posledicah,« sklene Vad, kar analitiki štejejo za priznanje, da režim v Kijevu vojno proti Rusiji izgublja.

Na vprašanje, kakšne »posledice« ima v mislih, je Vad odgovoril z retoričnimi vprašanji: »Ali želijo ponovno osvojiti Donbas ali Krim? Ali pa želijo celo popolnoma premagati Rusijo?«

Po tem je opozoril: »Imamo vojaško operativni zastoj, a ga vojaško ne moremo rešiti,« in dodal, da »tako meni tudi načelnik ameriškega štaba Mark Milley.«

Na kar je Vad namigoval, pa v resnici sploh ni »pat položaj«, ampak poraz, ki je pred vrati.

Gre za poraz ukrajinske vojske, poražene s strani ruske, vključno z vsemi Natovimi okrepitvami in operativnimi načrti.

Da bi bile pobude, da se pošlje še več orožja v Ukrajino, rešitev, je Vad zanikal: »Ni realistične definicije končnega stanja.«

Nato je napadel ministre Zelene stranke v nemški vladajoči koaliciji – eksplicitno zunanjo ministrico Annaleno Baerbock ter implicitno ministra za gospodarstvo in podkanclerja Roberta Habecka, prav tako iz Zelene stranke.

»Vesel sem, da imamo končno [žensko] zunanjo ministrico v Nemčiji, vendar ni dovolj samo ukvarjati se z vojno retoriko in hoditi po Kijevu ali Donbasu s čeladami in zaščitnimi jopiči ... Ne razumem mutacije Zelenih iz pacifistične v vojno stranko. Sam ne poznam nobenega člana 'zelenih', ki bi sploh služil vojaški rok ... Dejstvo, da ima ena sama stranka tolikšen politični vpliv, da nas lahko spravi v vojno, je zaskrbljujoče.«

Vad je kritiziral tudi kanclerja Olafa Scholza.

Na vprašanje, če bi bil njegov vojaški svetovalec, kaj bi svetoval Scholzu februarja 2022 je odgovoril: »Svetoval bi mu, naj vojaško podpre Ukrajino, vendar na zadržan in preudaren način, da bi se izognil učinku zdrsa v vojno.«

V isti sapi je nato dodal: »In svetoval bi mu, naj vpliva na našega najpomembnejšega političnega zaveznika. Kajti ključ do rešitve vojne je v Washingtonu in Moskvi.«

Vad: »Ključ do rešitve konflikta je v Washingtonu in Moskvi.« Vir: Zajem zaslona, Twitter

Vad je ponovil to sporočilo: »Ključ do rešitve konflikta ni v Kijevu, niti ne v Berlinu, Bruslju ali Parizu.«

Vad se je pri svojih ocenah skliceval na Pentagon.

General Milley, je rekel Vad, »je povedal neprijetno resnico. Resnica, ki je, mimogrede, nemški mediji skorajda niso objavili… V Ukrajini se bije izčrpavajoča vojna ... Ta strategija vojaško ni delovala takrat [med prvo svetovno vojno med letoma 1914 in 1918] – in ne bo delovala danes.«

Vad je nemško občinstvo spomnil tudi na grožnje nemškemu gospodarskemu preživetju in politični neodvisnosti, ki so sledile premirju novembra 1918 in določilom Versajske mirovne pogodbe junija 1919, ki so nato vodile v drugo svetovno vojno.

Njihova vojna proti Rusiji, opozarja Vad, ni izgubljena le v Ukrajini. Grozi z uničenjem Nemčije v »tretji svetovni vojni.« In prav to nemškim politikom in novinarjem, opozarja Vad »ne gre v glavo!«

Nato je napadel Scholzovo koalicijo zaradi navijanja za uresničitev starega nemškega vojnega cilja, uničenja Rusije, a brez vojaške zmogljivosti za to obsežno nalogo.

»Vojaški strokovnjaki [in tisti], ki vedo, kaj se dogaja med tajnimi službami, kako to izgleda na terenu in kaj vojna v resnici pomeni – so večinoma izključeni iz [nemške javne] razprave. Ne sodijo v oblikovanje medijskega mnenja. V veliki meri doživljamo koordinacijo medijev, kakršne v Zvezni republiki še nisem doživel,« je opozoril na cenzuro in propagandistično, monolitno usmerjenost nemških medijev.

»In to je to čista propaganda. Pa ne v imenu države, kot je znano iz totalitarnih režimov, temveč iz čiste lastne izbire. Zeleni, FDP [Svobodna demokratska stranka] in opozicija - ob ter z njimi večinoma soglasni mediji - izvajajo takšen pritisk, da se mu kancler komaj upre.«

Njihova vojna proti Rusiji, opozarja Vad, ni izgubljena le v Ukrajini.

Grozi z uničenjem Nemčije v »tretji svetovni vojni.« In prav to nemškim politikom in novinarjem, opozarja Vad »ne gre v glavo!«

»Nemčija je in ostaja ogrožena nacija,« je izjavil Vad in dodal, da lahko Nemce zdaj rešijo le Američani pred njimi samimi.

»Sam sem prepričan transatlantik. Iskreno vam povem, da bi, če bi bil pred izbiro, raje živel pod ameriško kot pod rusko ali kitajsko hegemonijo,« je dodal.

Nato je razkril, kaj on, njegovi zavezniki v nemškem generalštabu in v nemških poslovnih krogih želijo: da se Pentagon pogaja s Kremljem, preden ruska vojska napreduje k »nadaljnjemu uničenju Ukrajine.«

Vprašal se je, »kaj je ostalo od te države?« (Ukrajine) in opozoril, da je dober del že »zravnan z zemljo.«

»Res je, da moramo Rusom sporočiti: Tako daleč in nič več,« je prepričan general, ki pa ne glede na to kritizira podpihovanje vojne.

Po Vadovih besedah bi bilo mogoče, če bi Pentagon priznal »zelo specifične geopolitične interese Rusije v črnomorski regiji«, in če bi Donbas in Krim ostala ruska - »ob določenih jamstvih Zahoda obnoviti ozemeljsko celovitost Ukrajine.« In Rusi po njegovi oceni potrebujejo prav takšno varnostno jamstvo.

Čas, ko je Nemčijo vodila kanclerka Angela Merkel: Vad na desni. Vir: Zajem zaslona, Twitter

O kakšnem točno »jamstvu« govori in kako se je mogoče še pogajati, potem ko sta Merklova in nekdanji francoski predsednik François Hollande priznala, da sta načrtno goljufala predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina med mirovnimi pogajanji v Minsku - pa general ni pojasnil.

Vad je izračunal, da Nemčija ne more preživeti tako kot doslej, če bo ameriški protektorat v Ukrajini poražen.

»Zahod lahko pošlje 100 Marderjev in 100 Leopardov – a to ne bo spremenilo splošne vojaške situacije. In nadvse pomembno vprašanje je, kako se spoprijeti s takim konfliktom z bojevito jedrsko silo – pozor, z najmočnejšo jedrsko silo na svetu! – brez vstopa v tretjo svetovno vojno. In prav to politikom in novinarjem tukaj v Nemčiji ne gre v glavo!«, opozarja nekdanji vojaški svetovalec Angele Merkel.

Vad priznava, da je ruska vojska zdaj močnejša za nekaj magnitud, kot je bila leta 1945, Nemčija pa še šibkejša. In to velja tudi za sile ZDA in njihove zaveznice v Evropi.

V takšnem razmerju sil je Vad izračunal, da Nemčija ne more preživeti tako kot doslej, če bo ameriški protektorat v Ukrajini poražen.

Osrednji nemški mediji so - kako pričakovano! - Vada takoj napadli, ker je objavil »nasprotno razmišljanje od ameriškega zunanjega ministrstva in drugih vojaških strokovnjakov«.

Oponesli so mu celo nekakšno »pranje« vojnih zločinov Wehrmachta...

Po mnenju Volksverpetzerja, ki trdi, da je množično financiran preverjevalnik dejstev, »lahko pod krinko 'strokovnega statusa' Vad širi pripovedi, ki skoraj sovpadajo z rusko propagando in jih slavijo tisti, ki širijo proruske pripovedi in dezinformacije. V vlogi 'strokovnjaka' najprej napove poraz Ukrajine, nato omalovažuje napade Rusije, govori o jedrski vojni, če bo prišlo do dobave težkega orožja in v nasprotju z oceno mnogih drugih strokovnjakov, zanika, da bi Ukrajina lahko zmagala v vojni.«

»Obstajajo tudi drugi vojaški strokovnjaki, ki si zaslužijo ta status, ne da bi se bali, da je za njihovimi argumenti politično obarvana agenda. Skratka, najljubši general nove desnice se zdi bolj Putinov glasnik kot glas, ki lahko resno oceni trenutno situacijo,« ga je napadla ta nemška stran, ki očitno zagovarja neresnične pripovedi, financirane s strani ameriških virov.

Pa vendar ne delijo vsi mnenje osrednjih medijev in lažnih preverjevalnikov dejstev, ki jih financira ameriški kapital.

Jürgen Reinhard je ocenil intervju z upokojenim nemškim generalom kot prav »prijetno spremembo v primerjavi z množico laži o vojni, ki jih predrzne recitirajo mainstream prestitutke.«

Ob tem je objavil svarilo profesorja Hans-Jürgena Papierja, nemškega učenjaka za ustavno pravo, ki je bil od aprila 2002 do 2010 predsednik Zveznega ustavnega sodišča.

Realne definicije končnega cilja ni. In brez splošnega političnega in strateškega koncepta so dobave orožja čisti militarizem.

Papier je v kontekstu ukrajinske vojne opozoril na plazečo erozijo pravne države v Nemčiji.

Kdo ima prav? Presodite sami. Tukaj so zapisani še nekateri ključni odgovori iz intervjuja z generalom Erichom Vadom: »Ali želite doseči pripravljenost za pogajanja z dobavo tankov? Ali želite ponovno osvojiti Donbas ali Krim? Ali pa želite popolnoma premagati Rusijo? Realne definicije končnega cilja ni. In brez splošnega političnega in strateškega koncepta so dobave orožja čisti militarizem.«

»Imamo vojaško operativni zastoj, ki ga vojaško ne moremo rešiti. Mimogrede, tako meni tudi načelnik ameriškega generalštaba Mark Milley. Dejal je, da vojaške zmage Ukrajine ni pričakovati in da so pogajanja edina možna pot. Vse drugo je nesmiselno zapravljanje človeških življenj.«

»Med prvo svetovno vojno je tako imenovani 'Verdunski mlin krvi', ki je bil zasnovan kot bitka izčrpanja, privedel do smrti skoraj milijona mladih Francozov in Nemcev. Takrat so padli za nič. Zato je zavračanje sprtih strani, da bi se pogajale, povzročilo na milijone dodatnih smrti. Ta strategija v vojaškem smislu takrat ni delovala – in tudi danes ne bo.«

»Vojaške operacije morajo biti vedno povezane s poskusi doseganja političnih rešitev. Enodimenzionalnost trenutne zunanje politike je težko prenašati. Zelo je osredotočena na orožje. Glavna naloga zunanje politike je in ostaja diplomacija, usklajevanje interesov, razumevanje in obvladovanje konfliktov. To pogrešam tukaj. Vesel sem, da imamo v Nemčiji končno zunanjo ministrico, vendar ni dovolj, da uporabljamo samo vojno retoriko in hodimo po Kijevu ali Donbasu s čelado in neprebojnim jopičem. To je premalo.«

»Potem se spet postavlja vprašanje, kaj naj bo z dobavami tankov sploh. Da bi zavzeli Krim ali Donbas, Marderji in Leopardi niso dovolj. V vzhodni Ukrajini, na območju Bahmuta, Rusi očitno napredujejo. Verjetno bodo kmalu popolnoma osvojili Donbas. Upoštevati je treba le številčno premoč Rusov nad Ukrajino. Rusija lahko mobilizira do dva milijona rezervistov. Zahod lahko tja pošlje 100 Marderjev in 100 Leopardov, v celotni vojaški situaciji to ne spremeni ničesar.«

»Glavna naloga zunanje politike je in ostaja diplomacija, usklajevanje interesov, razumevanje in obvladovanje konfliktov. To pogrešam tukaj. Vesel sem, da imamo v Nemčiji končno zunanjo ministrico, vendar ni dovolj, da uporabljamo samo vojno retoriko in hodimo po Kijevu ali Donbasu s čelado in neprebojnim jopičem. To je premalo.«

»Sam sem prepričan transatlantik. Iskreno vam povem, če dvomim, raje živim pod ameriško hegemonijo kot pod rusko ali kitajsko. Ta vojna je bila sprva le notranjepolitični konflikt v Ukrajini. Začelo se je leta 2014 med rusko govorečimi etničnimi skupinami in samimi Ukrajinci. Torej je bila državljanska vojna. Zdaj, po invaziji na Ukrajino, je to postala meddržavna vojna med Ukrajino in Rusijo. Je tudi boj za neodvisnost Ukrajine in njeno ozemeljsko celovitost. Res je tako. Vendar to ni vsa resnica. Gre tudi za posredniško vojno med ZDA in Rusijo in gre za zelo specifične geopolitične interese v črnomorski regiji.«

»Črnomorska regija je za Ruse in njihovo črnomorsko floto tako pomembna kot Karibi ali panamska regija za ZDA. Tako pomembna kot Južnokitajsko morje in Tajvan za Kitajsko. Enako pomembno kot zaščitno območje Turčije, ki so ga vzpostavili proti Kurdom v nasprotju z mednarodnim pravom. Glede na to in zaradi strateških razlogov se tudi Rusi ne morejo umakniti. Še posebej zato ker bi prebivalstvo na Krimu na referendumu zagotovo glasovalo za Rusijo.«

»Če bi bili Rusi prisiljeni, da se umaknejo iz črnomorske regije zaradi obsežne intervencije Zahoda, bi zagotovo posegli po jedrskem orožju, preden bi stopili s svetovnega prizorišča. Zdi se mi naivno verjeti, da do jedrskega napada Rusije nikoli ne bi prišlo. Po motu: 'Samo blefirajo'.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke