NATO ne izključuje napada na Rusijo zaradi "uničenja ruskih bojnih glav"

Karla Erjavca, ki je doslej kot zunanji minister Slovenije desetkrat potoval v Moskvo in niti enkrat v Washington, so v Bruslju na zasedanju zveze NATO pričakale precej neprijetne novice. Vse namreč kaže, da bi se ob kakšnem od naslednjih obiskov Moskve slovenski, sedaj obrambni minister, lahko znašel pod točo miroljubnih in zgolj »razorožitvenih« ameriških projektilov.

In zakaj gre? Preprosto, Kay Bailey Hutchinson, veleposlanica ZDA pri zvezi NATO si je ob današnjem srečanju obrambnih ministrov članic zveze NATO dovolila precej pogumno izjavo, ki ni niti najmanj smešna. Priznala je, da NATO ne izključuje niti »vojaškega udara«, da bi, če bo to nujno, lahko »uničili ruske bojne glave«, za katere ZDA menijo, da jih Rusija razvija in na rakete namešča nezakonito.

Če bo Rusija še naprej razvijala prepovedane manevrirne rakete, naj bi ZDA zato v skrajni sili poskusile celo enostransko uničiti te sisteme, še preden bodo dane v uporabo. ZDA so namreč prepričane, da Rusija razvija sisteme raket, ki se lahko lansirajo iz zemlje, s čemer se krši sporazum o prepovedi razvijanja raket srednjega dometa, ki je bil dosežen v času hladne vojne v okviru pogodbe o omejevanju jedrskih izstrelkov srednjega dosega (Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty).

Na ta način naj bi Rusija lahko v kratkem času izvedla celo jedrske napade na Evropo. »V tem primeru bi iskali možnosti, da uničimo (ruske) projektile, ki bi lahko zadeli katerokoli od naših držav,« je dejala ameriška veleposlanica.

V Rusiji so vse te obtožbe že večkrat zanikali in trdijo, da so v resnici ZDA tiste, ki so enostransko prekršile vrsto sporazumov o omejevanju oboroževanja, ki so bili med ZDA in Sovjetsko zvezo in Rusijo sklenjeni v preteklosti. »Protiukrepi ZDA bi vključevali uničenje izstrelkov, ki se razvijajo v Rusiji v nasprotju s pogodbo. O tem smo jih obvestili,« je dejala ameriška veleposlanica pri zvezi NATO.

Rusija se na te obtožbe za zdaj ni odzvala, v preteklosti pa je izražala prepričanje, da bi pogodba o omejevanju razvijanja jedrskih raket srednjega dosega morala ostati v veljavi in da se je Rusija pripravljena držati določil pogodbe, če bodo enako storile tudi ZDA.

Omenjene izjave Hutchisonove, ki je bila za veleposlanico v zvezi NATO imenovana s strani predsednika ZDA Donalda Trumpa so doslej najbolj neposredno opozorilo o mogočem »preventivnim napadu« na Rusijo. Nekaj podobnega je leta 2017 dejal eden od ameriških visokih uradnikov, ki je opozoril, da bodo ZDA razmislile o izdelavi lastnih sistemov srednjega dosega, če bo Rusija nadaljevala s kršitvami sporazuma iz leta 1987.

Pogodba obe državi zavezuje, da ne smeta »posedovati, izdelovati ali preizkusiti« jedrskih izstrelkov, ki se izstreljujejo s tal in imajo »doseg od 500 do 5500 kilometrov« in ne smeta posedovati »izstrelitvenih ramp« za takšne sisteme.

Hutchinsonova je tudi dejala, da poskušajo glede tega poslati sporočila Rusiji »že leta« in da so Moskvi pokazali dokaze o tem, kako krši omenjeno pogodbo in da zato upajo, da bodo »naši zavezniki Rusijo pripravili, da pride do pogajalske mize.« Prav o tem naj bi danes in jutri razpravljali tudi obrambni ministri – in med njimi tudi Karel Erjavec – na srečanju na vrhu v Bruslju.

Svoj komentar je dal tudi ameriški obrambni minister James Mattis: »Ne vem, kam bo to pripeljalo, toda gre za odločitev predsednika, lahko pa vam povem, da so tako na Capitol Hillu (vladi) in v State Departmentu (zunanjem ministrstvu) zelo zaskrbljeni zaradi te situacije in zato se bom vrnil z nasveti naših zaveznikov in posvetoval, da bi videli, kako naprej.«

Vendar ta problem ni hitro rešljiv, kajti ZDA so bile prve, ki so začele odstopati od pomembnih sporazumov iz hladne vojne, s tem, da so najprej odstopile od prepovedi razvijanja protiraketne obrambe (ABM).

S tem so sebi zagotovile možnost »prvega udara« na Rusijo, ki bi bil zaradi raketnega ščita nad ZDA in zavezniki verjetno »nekaznovan«. Ruski odgovor je bil nameščanje konvencionalnih raket srednjega dometa v bližini izstrelišč zahodnih raket, ki so del »protiraraketnega ščita« (ABM). Na primer rakete Iskander in podobne, katerih nameščanje v bojni položaj si lahko ogledate tudi na priloženem posnetku.

Res pa je, da so jedrske bojne glave precej bolj učinkovite in še bolj zagotovo uničijo tarče, tudi kadar ne padejo ravno na njih.

Spiralo te oboroževalne tekme vrniti znova na začetek bo zato zelo težko. Zadeva zagotovo ne bo rešena v mandatu novega-starega obrambnega ministra Slovenije, tako da se bo o tem lahko še velikokrat pogovarjal in posvetoval, mi pa bomo še naprej živeli v svetu, ki bo zaradi podobnih pametnih »obrambnih« potez, kot je »obrambni napad zveze NATO na Rusijo« zmeraj bolj – nevaren.