Preigravanje vojaških scenarijev v senci nove severnokorejske rakete

Varnostni svet OZN se bo danes ob ob 21. uri po srednjeevropskem času na zahtevo ZDA in Japonske znova sestal na nujni seji. VS OZN je v ponedeljek sicer soglasno potrdil osmi sklop sankcij proti Pjongjangu zaradi njegovega raketnega in jedrskega programa, kot odgovor na sankcije pa je severnokorejska vojska danes iz bližine Pjongjanga izstrelila balistično raketo srednjega dosega, ki je preletela japonsko otočje in padla v Tihi ocean. Po podatkih južnokorejskega obrambnega ministrstva je raketa najverjetneje letela 3700 kilometrov in dosegla najvišjo višino 770 kilometrov.

Izstrelitev rakete so kmalu obsodili po vsem svetu. "Severnokorejska izstrelitev rakete je še ena brezobzirna kršitev resolucij ZN in velika grožnja mednarodnemu miru in varnosti, ki terja globalen odgovor," je na Twitterju zapisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Tudi Kitajska je obsodila izstrelitev rakete in pozvala k zadržanosti pred dodatnim zaostrovanjem napetosti v regiji, Rusija pa je sporočila, da je  "globoko zaskrbljena ob zadnji provokativni izstrelitvi, ki bo vodila v dodatno zaostrovanje napetosti na polotoku." Japonski premier Shinzo Abe je pred tem izjavil, da Tokio ne bo nikoli toleriral "nevarnih in izzivalnih akcij, ki ogrožajo svetovni mir". ZDA so Kitajsko in Rusijo pozvale k "neposrednim dejanjem", s katerimi bi obrzdali Severno Korejo. ZDA so že večkrat dale jasno vedeti, da bi se ob nadaljevanju podobnih dejanj severne Koreje lahko odločile tudi za vojaško intervencijo v skladu z 51. členom Ustanovne listne OZN, ki državam dovoljuje "samoobrambo."

Prva možnost: obkolitev in osamitev Severne Koreje

Analitiki pa medtem preigravajo različne možne scenarije razpleta sedanje severnokorejske krize. Kot je že ob prvi izstrelitvi severnokorejske rakete čez Japonsko analiziral BBC, je prva možnost "razširjena obkolitev in osamitev" Severne Koreje. Gre za najmanj tvegano možnost. V tem scenariju bi ZDA povečale število kopenskih sil v Južni Koreji in namestile dodatne protiraketne izstrelke THAAD. V regijo bi ZDA lahko poslale še eno udarno skupino z letalonosilko. Vendar bi Severna Koreja, ki je uradno še zmeraj v vojni z Južno Korejo, to lahko razumela kot uvod v napad in kopensko ofenzivo iz juga. Povečanju vojaških enot ZDA v Južni Koreji bi nasprotovali tudi Kitajska in Rusija.

Vendar pa na ta način ni mogoče ustaviti severnokorejskega raketnega in jedrskega programa. Prav tako na ta način ni mogoče preprečiti novih izstrelitev severnokorejskih raket.  Protiraketni izstrelki THAAD so sicer deloma uspešni, vendar so dragi in ne bi bili uspešni proti večjemu številu balističnih raket, ki jih Severna Koreja gotovo ima. Takšna strategija bi bila zato zelo draga in verjetno neuspešna.

Druga možnost: "kirurški" udari

Ameriška mornarica in zračne sile bi skupaj z južnokorejskimi silami lahko izvedle hitro operacijo raketnih in zračnih udarov na centre za komunikacijo, jedrske instalacije, letališča in oporišča severnokorejske vojske. In na prvi pogled se zdijo napadi s Tomahawki in podobnimi raketami ter bombniki B-2 zelo privlačna možnost. Množice raket, ki bi udarile na cilje v Severni Koreji iz letal, ladij in podmornic ZDA in Južne Koreje bi zagotovo povzročile veliko škodo, toda tudi več kot 10-tonske bombe za uničevanje bunkerjev verjetno ne bi prodrle do najglobljih severnokorejskih bunkerjev. Severnokorejska protizračna obramba sicer temelji na zastarelih ruskih in kitajskih raketah, vendar so bile te večkrat posodobljene z domačimi sredstvi, tako da je njihova moč nejasna. Ta protizračna obramba je kljub zastarelosti ena od najgostejših na svetu. V primeru sestrelitve bi bilo reševanje ameriških in južnokorejskih pilotov zelo težko.

Še najpomembnejše pa je dejstvo, da celo v primeru, če bi bili uničena vsa poveljniška mesta in celo vodstvo Severne Koreje, to ne bi preprečilo severnokorejski vojski, da izvede povračilni napad. Najprej na cilje v Južni Koreji, kjer samo v Seulu, glavnem mestu Južne Koreje v neposredni bližini meje s Severno Korejo - živi 10 milijonov ljudi. Zoper mesto je že danes usmerjeno na tisoče cevi topov in raket. Prav zaradi tega Južna Koreja ostro nasprotuje vsakršni vojaški akciji zoper Severno Korejo - celo do te točke, da se je nedavno, po 70 letih povsem usklajene zunanje politike z ZDA, znašla na tarči kritik ameriškega predsednika zaradi "preveč miroljubne " politike. Ameriški predsednik je namreč prepričan, da v Severni Koreji "razumejo samo eno..." Na kaj je mislil v svojem tvitu ni natančno povedal, toda primerna beseda, na katero je mislil bi verjetno bila "sila". Vendar bi tudi "kirurški udari", še posebej, če bi bili izvedeni brez sodelovanja Južne Koreje, verjetno do te mere spremenili stanje na korejskem polotoku, da bi to lahko pomenilo tudi konec zavezništva med uničeno Južno Korejo in ZDA.

Tretja možnost: velika invazija

Ta možnost je prav zato, ker je Južna Koreja ne podpira, najmanj verjetna, hkrati pa je tudi najnevarnejša. Vsakršna množična ofenziva na sever bi zahtevala dolge mesece priprav, ki bi jih v Severni Koreji zagotovo opazili. To bi se zgodilo celo v primeru, če bi bile priprave zakamuflirane v "manevre". Prav zato je Severno Korejo tudi tako strah ameriških in južnokorejskih manevrov. Severna Koreja se ob tem ves čas pripravlja na prav takšen scenarij. Ne le, da je vsa država prepredena z bunkerji in skladišči, njihova doktrina predvideva transport velikega dela severnokorejskih sil v zaledje Južne Koreje in morebitne ofenzive, da bi tam severnokorejski vojaki, ki bi bili dejansko namerno žrtvovani, povzročali čim več škode in kaos v vrstah napadalcev.

Na ta način bi se severnokorejska vojska celo z zastarelimi transportnimi letali lahko uspešno upirala tehnološko naprednejšim napadalcem. Vendar tega zagotovo ne bi dovolila niti Kitajska. Ko so ameriški vojaki pred sedemdesetimi leti napredovali proti severu so v severno Korejo vstopili kitajski vojaki. Kitajska bo za vsako ceno želela preprečiti scenarij, kjer bi po koncu vojne na svojih južnih mejah imela ameriškega zaveznika. To je razumljivo, saj na podoben način razmišljajo tudi politiki drugih velikih sil. ob tem pa bi se svet soočil tudi z napadom severne Koreje na sovražne cilje - zelo verjetno tudi v samih ZDA. Kako daleč severnokorejske rakete letijo, pa pojasnjuje članek Telegrapha.   

Vse to kaže, da za reševanje problema Severne Koreje svet, predvsem pa ZDA nimajo veliko možnosti. In če je vojna izključena kot eno od opcij za "rešitev problema" Severne Koreje - potem med resnimi pobudami za rešitev konflikta tudi pomembni ameriški analitiki v zadnjem času kot še najbolj razumno ocenjujejo pobudo Moskve in Pekinga, po kateri bi po mednarodnih pogajanjih, ki bi se začela brez pogojevanja, Severna Koreja na koncu odrekla razvoju raketnega programa, medtem ko bi ZDA in Južna Koreja v bližini meja Severne Koreje prenehale izvajati manevre velikega obsega.