REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Namesto razgledanega Laridžanija, ki je imel rad Kanta na čelo iranskih varnostnih sil prišel »jastreb« IRGC

Namesto razgledanega Laridžanija, ki je imel rad Kanta na čelo iranskih varnostnih sil prišel »jastreb« IRGCZa razliko od »pragmatičnega«, razgledanega in karizmatičnega Laridžanija Zolghadr pripada »trdi liniji«. Vir: Posnetek zaslona, X

Iran je imenoval Mohammada Bagherja Zolghadra za naslednika Alija Laridžanija, ki je bil prejšnji teden umorjen v ameriško-izraelskem zračnem napadu, na mestu šefa Vrhovnega sveta za nacionalno varnost.

Zolghadr, »težkokategornik« na varnostnem področju, je nekdanji poveljnik Korpusa islamske revolucionarne garde (IRGC) in sekretar Svetovalnega sveta za primernost od leta 2023 ter ima pooblastila za enega najobčutljivejših položajev v političnem sistemu Irana.

Vir: Posnetek zaslona, X

Pripadnik prve generacije IRGC, ustanovljene po islamski revoluciji leta 1979, Zolghadr se je boril v iransko-iraški vojni.

Opravljal je številne visoke vojaške in varnostne položaje, vključno z osem let na mestu načelnika skupnega štaba IRGC in nadaljnjih osem let namestnika vrhovnega poveljnika organizacije.

Nato je prestopil na visoke politične in pravosodne položaje.

Za razliko od »pragmatičnega«, razgledanega in karizmatičnega Laridžanija Zolghadr pripada »trdi liniji« in je bolj primeren za spopadanje s trenutnim vojnim stanjem v državi, poroča »Al Jazeera«.

Prav zato se zdi, da so Američani naredili napako, ko so likvidirali ajatolo Alija Hameneija, Laridžanija in druge visoke osebnosti iranskega vodstva, saj so na njihova mesta prišli »jastrebi«.

Filozof po izobrazbi, po funkciji šef varnosti Irana, pragmatik po slovesu - šef varnosti Irana Ali Laridžani je bil 17. marca umorjen s svojim sinom Mortezom v ameriško-izraelskem napadu.

Z Laridžanijem ni izginil le še en visoki iranski uradnik, temveč tudi človek, ki je desetletja stal na križišču varnosti, politike in diplomacije. Bil je eden redkih ljudi na vrhu vlade, ki je znal hkrati govoriti jezik moči in jezik razuma; dovolj trden, da je pripadal sistemu, in dovolj bister, da je razumel ceno vsake vojne.

O ugledu Laridžanija in njegove družine izobražencev morda najbolje priča dejstvo, da jih je ameriška revija Time nekoč poimenovala - iranski Kennedyji.

Vendar pa Laridžanija ni definirala njegova družina, temveč njegov um.

Za razliko od mnogih ljudi z vrha iranske vlade ni prihajal izključno iz sveta verskih šol in z revolucionarno biografijo. Imel je diplomo iz matematike in računalništva na Univerzi Sharif, nato pa še magisterij in doktorat iz zahodne filozofije na Univerzi v Teheranu.

Svojo doktorsko disertacijo je posvetil nemškemu filozofu iz 18. stoletja Immanuelu Kantu na pobudo uglednega islamskega učenjaka. In ta podatek ni le eksotična opomba v biografiji šefa varnosti Irana, temveč pričevanje o človeku, ki je znotraj trdega revolucionarnega sistema še vedno pripadal svetu idej.

V zgodbi o Laridžaniju in Kantu je mogoče opaziti še en nenavaden kontrast med iranskim politikom in ameriškim voditeljem, ki te dni kroži po družbenih omrežjih: V očeh uporabnikov X-a je Laridžani »modra, zgovorna, umirjena osebnost«, ki je živo nasprotje primitivizmu ameriškega predsednika Donalda Trumpa z njegovo »MAGA kapo, vulgarnim besediščem in pomanjkljivimi manirami«.

Zato se vse bolj zdi, da se je Washington z umorom Laridžanija ustrelil v koleno.

Teheran je namreč v vojni proti ZDA in Izraelu pokazal, da ima pripravljene – in vse bolj »trde«! – zamenjave za vsakega od najvišjih uradnikov, umorjenih v ameriški agresiji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek