Nad kriminalce s pomočjo videonadzora?

V začetku leta je Kitajska vzbudila pozornost javnosti z uporabo očal, ki omogočajo avtomatično prepoznavanje obrazov, s čimer naj bi se borili proti kriminalcem. 

Tako so pripadniki železniške policije na postaji v Žengžonu od začetka leta opremljeni s sončnimi očali, ki so opremljena s kamero in povezana s podatkovno bazo. Po zagotovilih proizvajalca LLVision Technology lahko sistem pregleda bazo 10.000 oseb v 100 milisekundah.

Kitajci nad kršitelje

S pomočjo nove tehnologije so v dveh mesecih delovanja aretirali sedem kriminalcev, ki so jih iskali zaradi različnih odklonskih dejanj (od kršenja cestno-prometnih pravil do tihotapljenja ljudi), kot tudi odkrili 26 ljudi z lažnimi dokumenti. 

Kitajska pa gre še korak dalje, saj so podoben računalniški sistem prepoznavanja obrazov že povezali s sistemom javnega videonadzora. Hkrati pa razvijajo tudi sistem t. i. družbenega kredita, preko katerega bi kitajska komunistična partija nagrajevala in kaznovala svoje državljane glede na njihovo obnašanje. 

Podatke o obnašanju bi tako pridobili preko klasičnih kanalov (policija, banke, davkarija, itd.), preko nadzora spletne aktivnosti, ter tudi videonadzora s sistemom prepoznavanja obrazov. Tako naj bi nagrajevali državljane, ki reciklirajo in kaznovali državljane, ki kršijo družbena pravila in norme (npr. če ne spoštuješ rezervacijo v restavracijo, prečkaš cesto izven prehoda itd.). 

Videonadzor že stalnica

Videonadzor je stalnica v preganjanju prekrškarjev in kriminalcev, pri čemer so Slovenci najbolj seznanjeni zahvaljujoč kaznim za cestne prekrške s strani redarstva oz. policije. 

Nekatere druge države imajo bolje razvite videonadzorne sisteme, ki nadzirajo tudi pešce oz. vse javne površine. V Evropi je po tem najbolj znano Združeno kraljestvo, ki tudi testira računalniške sisteme za prepoznavanje obrazov. 

A začetni rezultati so porazni. Londonska metropolitanska policija je na treh javnih prireditvah v letih 2016 in 2017 uporabila sistem prepoznavanja obrazov, ki je 102 človeka označil za potencialne iskane osebe. Človeški nadzor je v vseh primerih ugotovil, da je prišlo do napačne identifikacije. 

Policija Južnega Walesa je med testiranjem, ki je trajalo med majem 2017 in marcem 2018, zabeležila 2.685 »pozitivnih« identifikacij s strani računalniškega sistema, a na koncu se je izkazalo, da je bilo kar 2.451 primerov lažnih. 

Kako je v Sloveniji?

Na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik smo se obrnili, kako njen urad glede na uporabo videonadzora za preventivno preprečevanje kriminalnih dejanj kot tudi pri policijskem postopku. 

»Videonadzorni sistemi imajo lahko določene preventivne funkcije, treba pa se je zavedati, da pomenijo obsežen in invaziven poseg v pravice velikega števila državljanov, zato mora biti njihovo uvajanje, zlasti na javnih površnih, podvrženo predhodnim temeljitim razpravam, ocenam sorazmernosti in ocenam učinkov na varstvo osebnih podatkov,« je povedala Prelesnikova.

Dalje je še poudarila sledeče: »Še posebej se je treba zavedati, da je mogoče videonadzorne sisteme nadgraditi s še bolj invazivnimi tehnologijami, kot so prepoznava obrazov in registrskih tablic ter tehnologijami za inteligentno video analitiko, ki invazivnost tovrstnih sistemov dramatično povečajo. Za uvedbo takšnih sistemov bi moral obstajati čim širši družbeni konsenz po opravljenih vseh potrebnih ocenah (vseh) učinkov.«

Kakršnokoli povečanje obsega videonadzora nad javnim prostorom oz. nadgradnje obstoječih sposobnosti bi po njenem mnenju lahko naredili »šele po temeljiti in široki jasni in strokovni razpravi ter po opravljenih celovitih ocenah učinka na osebne podatke«, pri čemer bi morali tudi upoštevati dotično evropsko direktivo 2016/680 ter uredbo 2016/679. Pri teh sistemih je namreč najbolj vprašljiva prav obdelava osebnih podatkov, dostop in hramba teh podatkov, ter s tem varstvo posameznikom pred zlorabami.

Zanimalo nas je tudi, kako ocenjuje trenutno slovensko zakonodajo na tem področju. »Slovenska zakonodaja trenutno posebej ne ureja videonadzora javnih površin, temveč le video nazor dostopa v službene in poslovne prostore, videonadzor na delovnem mestu ter videonadzor v večstanovanjskih stavbah, ob prehodu meje in na področju varnosti v cestnem prometu. Samodejne programa za identifikacijo vozil na podlagi registrskih številk (t.i. ANPR sistemi) je uvedel spremenjeni Zakon o nalogah in pooblastilih policije.«

»Invazivni sistem množičnega nadzora«

Prelesnikova je temu nasprotovala, »saj za tako invaziven sistem množičnega nadzora niso bile izdelane potrebne ocene učinka na varstvo osebnih podatkov, posledično pa zakon ni bil deležen ustrezne presoje sorazmernosti in vsebuje nezadostne varovalke proti zlorabam.« Trenutno Ustavno sodišče RS še razsoja o ustavnosti te zakonodaje. 

K nasprotovanju jih vodi tudi dejstvo, da »informacijski pooblaščenec redno ugotavlja kršitve na področju videonadzora tudi v javnem sektorju.« Tako so v lanskem letu izvedli 17 prekrškovnih postopkov. 

Prelesnikova na koncu še ugotavlja: »Sistemi za samodejno branje registrskih tablic vsekakor možno ogrožajo zasebnost državljanov, saj gre za množični nadzor – takšnemu posegu je izpostavljeno vsako mimovozeče vozilo, zaradi velike količine osebnih, lokacijskih podatkov pa so tudi tveganja za zlorabe visoka. Zadevni sistem je predmet potekajočega inšpekcijskega postopka.«