Mineva 77 let od Hitlerjevega napada na Jugoslavijo

Šestega aprila leta 1941 se je po ukazu Adolfa Hitlerja začel napad na Jugoslavijo. Nebo nad bombardiranim Beogradom so tedaj branili tudi slovenski piloti. Spomnili smo se jih tudi lani na ta dan. Istega dne je nemška Luftwaffe z več sto letali pričela z bombardiranjem Beograda, glavnega mesta Jugoslavije, ki so ga branili tudi pogumni slovenski piloti. Besen zaradi uspešnega puča 27. marca 1941, po katerem je Jugoslavija odstopila iz Trojnega pakta je Hitler nad Beograd pod poveljstvom generalpolkovnika Aleksandra Lehra poslal bombnike in lovce. Kako je bilo videti bombardiranje s kodnim imenom "Strašno sodišče" se je spomnil tudi Blic.

Vojni puč 27. marca 1941 je sicer izvedla skupina prozahodno usmerjenih častnikov ki jo je vodil general vojnega letalstva Borivoj Mirković. Odstavili so kraljevega namestnika kneza Pavla Karađorđevića, in vlado Cvetković-Maček, ki je dva dni pred tem na Dunaju podpisala svoj pristop k Trojnemu paktu. S podpisom trojnega pakta se je Jugoslavija postavila na Hitlerjevo stran v vojni proti Veliki Britaniji, na enak način, kot sta to pred njo storili Romunija in Bolgarija, zato bi bila usoda Jugoslavije brez državnega udara 27. marca po koncu druge svetovne vojne verjetno podobna usodi teh dveh držav, ki so ju obravnavali kot državi poraženki. Hitler je takoj po državnem udaru v boj zoper Jugoslavijo poslal tudi 234 bombnikov in 120 lovcev. Beograd je bil bombardiran v štirih valovih, uničevanje pa se je nadaljevalo še sedmega, enajstega in dvanajstega aprila.

Tej veliki zračni sili se je hrabro zoperstavila majhna, toda hrabra skupina jugoslovanskih vojaških pilotov Šestega lovskega polka in protizračnih enot Beograda. Polk je imel na razpolago tudi majhno število takrat zelo modernih, nemških lovcev Messerschmitt 109. Med njihovimi piloti so bili tudi številni Slovenci, trije med njimi pa so herojsko padli v boju zoper sovražnika. V drugi svetovni vojni so sicer padli številni slovenski piloti in letalski mehaniki, njihov seznam pa je sestavil Marijan Kranjc, generalmajor v pokoju.  

Miho F. Кlavora, zračni kapetan (stotnik) prvega razreda je bil rojen leta 1905 v Mariboru. V boju z nemškimi lovci je pokazal izjemno znanje in sestrelil dva nemška lovca Me-109 F. Njegov boj z letalom z oznako L-26 so občudovali tudi očividci na zemlji. Sestrelili so ga 7. aprila, toda šele tedaj, ko mu je zmanjkalo streliva. V gorečem letalu je padel nedaleč od svojega letališča v Krušedolu. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Irigu. Istega dne je v svojem Messerschmittu Me-109 E padel tudi Slovenec Vladimir Gorup. Šestega aprila je pri obrambi Beograda umrl Karlo Štrebnek, ko je s svojim Messerschittom z oznakami komandanta brigade drugič ta dan stopil v boj. Pred sestrelitvijo je sam uspel sestreliti eno nemško "štuko."

Đorđe Stojanović (1911-2001), ki je 6. aprila sestrelil tri nemške Messerschmitte in preživel je po vojni povedal, kako so bile videti bitke in kako je padel poveljnik elitne 102. lovske eskadrilje. "Vzletel sem za vodjem patrulje in komandantom Milošem Žunjićem. Po petih minutah sem na višini 3000 metrov, med Batajnico in Pančevom opazil Nemce. Povečal sem hitrost, ga prehitel in dal znak s krili. Začel se je boj z nemškimi lovci, ki so spremljali bombnike. V zraku je bila celotna skupina po patruljah....Iz naše eskadrilje so bile v zraku vse štiri patrulje z osmimi letali. Komandant Žunjić je nadaljeval v isti smeri in napadel enega Heinkla-111, vendar so ga takoj napadli nemški lovci Me-109 F, s katerimi se je boril. Nemci so bili močnejši, zadeli so ga, vendar je uspel izskočiti, toda Nemci so krožili okoli njega kot hijene. Fašistične zveri so ga ubile z rafali iz mitraljezov," se je spominjal Stanojević. V teh neenakopravnih bojih v zraku je bilo ubitih enajst jugoslovanskih pilotov - deset iz Šestega polka in kapetan Živica Mitrović iz 31. skupine Drugega zračnega polka. Vendar so ti piloti pred tem uspeli sestreliti nekje od 42 do 48 nemških letal, ob tem pa je izginilo še 19 nemških letal, ki se nikoli niso vrnila na svoja matična letališča, s katerih so šli v napad na Jugoslavijo.

Vsi padli piloti so 5. aprila, zadnji dan pred napadom, preživeli v kavarni "Zora" v Makedonski ulici v Beogradu. Ker so vedeli da jih čaka boj s pijačo menda niso pretiravali, vendar so ves večer peli in se smejali. Telefon s poveljem za ukaz je zazvonil nekje po polnoči. Mnogih med temi piloti naslednjega dne ni bilo več med živimi, vendar spomin na njih ohranjajo - vsaj v Beogradu. Danes na njihovo junaštvo spominja spomenik padlim pilotom blizu hotela Jugoslavija ob reki Savi. Na spomeniku je tudi jasno viden grb letalstva, kjer so poleg srbskih in hrvaških tudi slovenski simboli.