Litva s podporo ZDA zakuhala spor s Kitajsko, dobila 571 milijonov, izgubila pa 2 milijardi evrov

Litva, ki je v svojem glavnem mestu nedavno odprla »predstavniški urad« oziroma neuradno veleposlaništvo nepriznanega Tajvana se sooča s prav tako neformalnimi, a ostrimi sankcijami Kitajske.

In zato sedaj prosi za solidarnost celotno EU, ki bi se po njeni oceni morala upreti »gospodarskemu pritisku Kitajske«.

Litovskim podjetjem v farmacevtskem, elektronskem in živilskem sektorju, ki pošiljajo svoje izdelke na kitajski trg, je bil namreč »dejansko prepovedan vstop na kitajski trg,« se je v pismu Komisiji EU 6. decembra pritožil litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis.

China making Lithuania pay and the EU organization irrelavent in one fell swoop. https://t.co/88eSNQJwjf

— Sinking the USS Konektikus Reunification (@Evgenyliszt) December 8, 2021

Kitajska je zavrnitev pošiljk iz Litve izvedla z zavrnitvijo carinjenja v svojih uradih v Pekingu in Šanghaju – ne da bi o sankcijah uradno obvestila Vilno.

Odpiranje predstavniškega urada Tajvana, ki je neuradno veleposlaništvo, je tako dobilo svoj neuradni, a očitno precej boleč odgovor iz Pekinga.

Po prepričanju Litve pa gre za »politično motiviran, hud gospodarski pritisk Kitajske brez primere.«

»Te dejavnosti ... proti eni državi članici EU imajo neposreden vpliv na celotno EU in našo skupno trgovinsko politiko. Zato bi vas vljudno prosil, da posredujete v imenu Litve z namenom reševanja trenutnih razmer,« je Landsbergis vprašal institucije EU.

Povedano drugače: Litva je torej solirala in s Kitajsko povzročila diplomatski spor, ki naj ga sedaj - rešuje in posledice nosi celotna Evropska unija.

V Sloveniji se še dobro spomnimo, kako zelo nam je EU pomagala pri reševanju spora s Hrvaško, ob tem celo članico EU – ampak nekaj znakov kaže, da bo tokrat drugače in da bo Litva za svoje avanture in dvostranske konflikte, ki jih je celo sama sprožila, vendarle nagrajena s podporo Evropske komisije.

Kitajske sankcije je že kritiziral evropski visoki predstavnik za zunanjo politiko, odzvala pa se je tudi Komisija EU.

Lithuania, which was trying to anger China, then got literally erased from PRC’s customs system, hence removed from big portion of international trade. Now they’re “boycotting”. Sounds like a loser’s club. But why Scotland? https://t.co/jd163mVHNE

— Ruiseach (@anruiseach) December 8, 2021

»EU meni, da predstavništvo Tajvana, ki ni veleposlaništvo ali konzulat, ne bi smelo biti problematično,« je dejala tiskovna predstavnica EU in napovedala preverjanje, ali so kitajski ukrepi skladni z WTO.

Težava je le v tem, da o tem, kaj je in kaj za njih ni problematično – v tem primeru odloča Kitajska, ne EU.

Litva ima sicer podporo za svojo politiko tudi s strani ZDA, ki so novembra Litvi že odobrile izvozno kreditno pogodbo v višini 600 milijonov dolarjev (571 milijonov evrov), da bi ji pomagale nadomestiti izgube na Kitajskem.

Toda Global Times, poluradno glasilo kitajske vlade, se je prejšnji vikend temu posmehoval v seriji zgodb.

»To je le kaplja v morje,« so zapisali v nedeljo in poudarili, da je bila trenutno uničena trgovina med Litvo in Kitajsko vredna več kot 2 milijardi dolarjev na leto.

Nekaj podobnega pa sedaj verjetno čaka tudi Slovaško, potem ko je 43-članska slovaška trgovinska delegacija ta teden odšla v Tajpej.

Ker se je že septembra ob tem problemu javno oglašal tudi Janez Janša in pozival na solidarno sankcioniranje Kitajske pa ni izključeno, da kakšno podobno »pametno« potezo kmalu potegne tudi slovenska diplomacija.

@Lithuania waiting for the #EU to approve the anti-coercion instrument and be able to use it for their case against China. https://t.co/BmH9LtKVrV

— Alicia GarciaHerrero  (@Aligarciaherrer) December 8, 2021

Zaradi takih potez pa je »na ledu« tudi osnutek pogodbe o naložbah med Kitajsko in EU, ki je še najbolj skrbel – Washington.

Vse torej kaže, da evropsko politiko zaostrovanja odnosov s Kitajsko zaradi spornega vprašanja Tajvana in interesov ZDA še vedno dirigirajo v Washingtonu, ob pomoči držav »Nove Evrope« ter asistenci Evropske komisije, hkrati pa v - škodo celotne EU.

Primer Litve nazorno kaže, da Litva pleše po taktih ZDA, ki pa ji finančno izgubo - pokrivajo le deloma...