Ko je razpadla Sovjetska zveza in nastala Skupnost neodvisnih držav

Danes obeležujemo 26. obletnico ustanovitve Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki je naslednica nekdanje Sovjetske zveze.

Državni udar pokopal Sovjetijo

V Moskvi je 19. avgusta 1991 prišlo do državnega udara. Zagrizeni podporniki (in zagovorniki nadaljnjega obstoja) komunistične Sovjetske zveze so ustanovili t. i. “državni komite za izredne razmere”. Slednjega so sestavljali podpredsednik Sovjetske zveze Genadij Janajev (predsednik), ruski premier Valetin Pavlov, ruski notranji minister Boris Pugo, ruski obrambni minister Dimitrij Jazov, načelnik KGB-ja Vladimir Krjučko, Oleg Baklanov (prvi namestnik načelnika obrambnega sveta Sovjetske zveze), predsednik Kmečke zveze Sovjetske zveze Vasilij Starodubcev in predsednik Zveze državnih podjetij Aleksander Tizjakov. 

Komite je sporočil, da je takratni sovjetski voditelj Mihail Gorbačov iz zdravstvenih razlogov odstavljen. V resnici je bil Gorbačov ujetnik v počitniški hiši na Krimu, pučisti pa so razglasili izredne razmere.

Že med pučem sta sovjetski republiki Estonija in Latvija razglasili neodvisnost, in sicer prva 20. avgusta, druga pa 21. avgusta. Tretja baltska država, Litva, je neodvisnost, ki so jo označili kot ponovno vzpostavitev državnosti, kot prva nekdanja sovjetska republika razglasila že 11. marca 1990. Sovjetska zveza je 20. aprila tega leta uvedla ekonomsko blokado Litve, ki je trajala 74 dni. Ker to ni zavrlo Litvo, so sovjetske sile januarja 1991 v Latviji izvršile državni udar.

Nastane SND

8. decembra pa so se v naravnem rezervatu Beloveška pušča, nedaleč od beloruskega mesta Brest sestali predstavniki političnega vrha Rusije, Ukrajine in Belorusije. Posamezno državo sta na srečanju zastopala predsednik republike ter vlade, in sicer Boris Jelcin in Genadij Burbulis iz Rusije, Leonid Kravčuk in Vitold Fokin iz Ukrajine ter Stanislav Šuškevič in Vjačeslav Kebič iz Belorusije.

Že slaba dva tedna kasneje, 21. decembra, je sledilo srečanje v takratni kazahstanski prestolnici Almaty. Udeležili so se ga predstavniki 11 od 15 sovjetskih republik ter podpisali sporazum, ki je opredeljeval cilje in načelka SND. Sporazum so podpisali Azerbajdžan, Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Moldavija, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan in Ukrajina. Podpisa niso prispevale takrat že povsem neodvisne pribaltske republike Litva, Latvija in Estonija ter Gruzija. Vse štiri so menile, da so bile nezakonito priključene Sovjetski zvezi. Gruzija je nato 1993 pristopila k skupnosti.

Predvsem gospodarsko sodelovanje

SND je skupnost držav, namenjena urejanju odnosov in sodelovanju večine držav, ki so bile včasih del Sovjetske zveze. Države članice SND so danes Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Moldavija, Rusija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

 Sedež ima v beloruski prestolnici Minsk, deluje pa na prostovoljni ravni. Najpomembnejši del sodelovanja je prostocarinsko sodelovanje med osmimi članicami, medtem ko vse države sodelujejo med seboj tudi na področju varnosti in gospodarskega sodelovanja.