Kitajska zaradi vplutja ameriških ladij v tajvanska pristanišča grozi z vojno

Ob vseh vse večjih zapletih v jugovzhodni Aziji se vse bolj poslabšujejo tudi odnosi med Kitajsko in Tajvanom. Kljub menda »odlični« azijski turneji, ki jo je nedavno končal ameriški predsednik in v kateri naj bi po lastnih besedah dosegel velike »uspehe«, se je tako te dni znova izkazalo, da so številna vprašanja ostala popolnoma nerazrešena.

Zračno »obkoljevanje« Tajvana

Kitajska tako na primer zelo nasprotuje prisotnosti ameriških vojaških ladij v ozemeljskih vodah tajvana, ki ga še zmeraj smatra za del Kitajske. In to celo tako zelo, da je Kitajska zagrozila celo z vojaškimi sredstvi v primeru vplutja ameriških vojaških ladij v tajvanske luke. Kitajska namreč ne priznava neodvisnosti Tajvana, razlog za to, da tolerira njegov obstoj, pa je poleg dobro oborožene tajvanske vojske in zavezništva Tajvana z ZDA tudi dejstvo, da vodstvo Tajvana, ki meni, da predstavlja celotno Kitajsko (prav zato, ker se imajo za »Kitajsko« oziroma »Republiko Kitajsko«) nikoli ni razglasilo formalne neodvisnosti od Kitajske.

Vendar pa še tako »kreativna« interpretacija nenavadnega stanja mednarodnih odnosov, v katerem sta se znašla Kitajska in Tajvan, vsaj na Kitajskem težko prenese dejstvo o vplutju tujih vojaških ladij v ozemeljske vode Tajvana. Prav zato je Kitajska že obtožila ZDA, da se vmešavajo v njene notranje zadeve, ker je predsednik ZDA podpisal odlok, ki vojni mornarici ZDA omogoča prihodnje obiske Tajvana. Kitajska je zaradi tega tudi uradno protestirala pri ameriškemu predsedniku.

Napetosti so se zadnje dni še povečale, saj je nek višji kitajski diplomat zagrozil, da bi Kitajska lahko napadla Tajvan, če bi katerekoli ameriške ladje obiskale otoški Tajvan, ki ga Kitajska smatra za svoje ozemlje. Prav zato so v ponedeljek kitajska letala v bližini Tajvana izvajala manevre, katerih bistvo je bilo »zračno patruljiranje« ter »zračno obkoljevanje« Tajvana.  Državni kitajski mediji so v ponedeljek prikazali slike kitajskih vojaških letal, ki so z bojnim tovorom pod svojimi krili izvajala omenjeno »obkoljevanje«.

V torek je namreč ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon o nacionalni obrambi za leto 2018, ki dovoljuje medsebojne obiske vojaških ladij med Tajvanom in ZDA. Ti obiski bi bili prvi takšne vrste, vse od leta 1979, ko so ZDA prekinile diplomatske odnose s Tajvanom in vzpostavile diplomatske odnose s Kitajsko.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lu Kang je dejal, da kljub temu, da deli ameriškega obrambnega zakona, ki se nanašajo na Tajvan »niso pravno zavezujoči«, to predstavljajo resno kršitev politike »ene Kitajske« ter predstavljajo »vmešavanje v kitajske notranje zadeve.« »Kitajska temu odločno nasprotuje, zato smo že protestirali pri vladi ZDA,« je dejal Lu Kang. Kitajska ob tem nasprotuje tudi uradnim stikom na najvišji ravni med Tajvanom in ZDA, pa tudi vojaškim stikom in nakupom vojaške opreme Tajvana v ZDA. Kljub temu pa je Tajvan že kupil velike količine najsodobnejšega ameriškega orožja. Njihove obrambne sile so se tudi hitro odzvale na nedavno kitajsko »zračno obkoljevanje«, predstavniki Tajvana pa so to dejanje Kitajske ocenili kot »neodgovorno.«

Invazija ali združitev s Kitajsko – najpozneje do leta 2049?

Tiskovni predstavnik tajvanskega predsednika Alex Huang je dejal, da obrambno ministrstvo »natančno spremlja« ravnanje Kitajske ter da lahko zagotovijo, da ne obstaja »nobena nevarnost glede nacionalne varnosti« in da so ljudje glede tega »lahko mirni.«

Odnosi med Tajvanom in Kitajsko so se še posebej zaostrili, ko je lani na predsedniških volitvah zmagal Tsai Ing-wen, ki se zavzema za razglasitev formalne neodvisnosti Tajvana od Kitajske. Tajvan ima sicer precej dobrega ameriškega orožja, vendar ga je zaradi vse večje nevarnosti, ki jo vidi v Kitajski, zahteval še več. Po drugi strani pa se Kitajska nikoli ni odrekla uporabi sile kot sredstva, da si znova zagotovi de facto nadzor na Tajvanu.

Znano je, da je ameriški predsednik Donald Trump na začetku svojega mandata poskusil uporabiti Tajvan za izsiljevanje, s katerim je hotel prisiliti Peking v uravnavanje odnosov z ZDA, vendar je Kitajska tedaj dala jasno vedeti, da je tajvanski status vprašanje, o katerem z ZDA ne bo razpravljala. Vprašanje Tajvana je zato zagotovo, kot je to ameriškemu predsedniku dejal kitajski predsednik ob nedavnem srečanju, »najpomembnejše in najbolj občutljivo jedro kitajsko-ameriških odnosov.«

Trump je sicer potrdil, da bo Washington še naprej upošteval »načelo ene Kitajske«, je pa hkrati dal vedeti, da se ZDA ne bodo odrekle prodajam orožja Tajvanu. Vendar pa bi bilo vplutje ameriških ladij v tajvanska pristanišča nova poteze, ki bi svet ob vseh potencialnih žariščih soočila še z enim, novim. Kitajska se namreč sanjam o združitvi Tajvana s Kitajsko ni odrekla in v državnih dokumentih letnico 2049 omenjajo celo kot skrajni datum ločenega življenja Tajvana od Kitajske.

Ameriške ladje v tajvanskih pristaniščih bi lahko ta datum še nekoliko približale, ameriškemu predsedniku pa bi kakšna nova zunanjepolitična kriza zagotovo prišla zelo prav pri odvračanju pozornosti javnosti od njegovih škandalov, in preiskav, s katerimi je soočen na ameriških tleh.