petek, 03. januar 2025 leto 30 / št. 003
»Kar je veljalo za radikalno, je zdaj novo normalno!«: Volitve sredi delitev bodo preoblikovale evropsko celino
Calin Georgescu, zmagovalec prvega kroga volitev v Romuniji (Fotografija Cristian Cristel/Xinhua )
Ko se leto 2024 bliža koncu, je Romunija postala zadnja evropska država, ki se je znašla v "povolilnem nemiru".
Država čaka na novo vlado, ki bo določila datum za ponovno izvolitev svojega predsednika, potem ko je ustavno sodišče v odločitvi ki je brez primere razveljavilo prvi krog predsedniških volitev.
Razdrobljeni parlamenti in krhke koalicije so pustile volivce lačne sprememb – in vse bolj nezadovoljne –, saj kritična vprašanja ostajajo, če niso celo še hujša.
Po Evropi vlada podobna nestabilnost.
Več vlad se sooča z glasovanjem o zaupnici, politični pretresi se nadaljujejo, vprašanja vodenja pa ostajajo nerešena.
Več kot 20 regionalnih in državnih volitev letos ni uspelo rešiti političnega manevriranja na celini.
Namesto tega so posledično razdrobljeni parlamenti in krhke koalicije pustile volivce lačne sprememb – in vse bolj nezadovoljne –, saj kritična vprašanja ostajajo, če niso celo še hujša.
VOLILNA SODBA: ZAVOJ NA DESNO
Politična kriza v Romuniji izhaja iz obtožb o ruskem vmešavanju v podporo skrajno desničarskemu kandidatu Calinu Georgescuju na razveljavljenih volitvah.
Proevropske stranke se zdaj trudijo oblikovati večino, saj se spori glede vodstva in politične delitve povečujejo, kar spodbuja razočaranje javnosti.
Težave v Romuniji odražajo širše razpoke in naraščajoč vpliv skrajne desnice po Evropi.
Po junijskih volitvah v Evropski parlament (EP) so skrajno desničarske stranke močno pridobile na priljubljenosti.
Medtem ko so desnosredinske sile pod vodstvom Evropske ljudske stranke (EPP) ohranile svoj položaj največjega bloka, je krajina EP postala bolj razdrobljena.
Število sedežev, ki so jih imele glavne koalicije, so se zmanjšali, število strank, ki si delijo oblast, pa se je povečalo, kar je spodkopalo možnosti za stabilno večino.
Število sedežev, ki so jih imele glavne koalicije, so se zmanjšali, število strank, ki si delijo oblast, pa se je povečalo, kar je spodkopalo možnosti za stabilno večino.
November je prinesel še eno politično dramo: Ursula von der Leyen si je komajda priborila drugi mandat predsednice Evropske komisije.
Njena odobritev, najnižja po letu 1993, je poudarila razdeljenost v EP.
Nekdanji podpredsednik Evropskega parlamenta Jacek Saryusz-Wolski je proces opisal kot "najnižji v zgodovini EP", ki so ga zaznamovale "medstrankarske kupčije".
Ta institucionalni zastoj otežuje vodstveni vakuum v jedru EU. Francija in Nemčija, ki sta bili dolgo temelj oblikovanja politike EU, sta se zdaj zapletli v notranje krize.
V Franciji je stranka predsednika Emmanuela Macrona na julijskih predčasnih volitvah v državni zbor doživela ponižujoč poraz, kar je vodilo v mesece političnega zastoja in najkrajši premierski mandat po letu 1958.
Do konca leta 2024 imajo skrajno desne stranke vodilne vloge v vsaj sedmih državah EU, vključno z Nizozemsko, Finsko in Italijo.
V Nemčiji je krhka koalicija kanclerja Olafa Scholza prejšnji mesec razpadla sredi proračunskega in političnega kaosa.
Glasovanje o zaupnici v Nemčiji naj bi leta 2025 sprožilo predčasne volitve.
Do konca leta 2024 imajo skrajno desne stranke vodilne vloge v vsaj sedmih državah EU, vključno z Nizozemsko, Finsko in Italijo.
Po mnenju londonskega think tanka Chatham House je naraščajoči vpliv skrajne desnice začel preoblikovati Evropski svet, pri čemer se evroskeptiki vse bolj zavzemajo za omejevanje oblikovanja politike EU v korist nacionalnega nadzora.
SILE, KI SO GONILO EVROPSKIH PREMIKOV
Politični premiki v Evropi odražajo leta kopičenja razočaranja volivcev zaradi gospodarske stagnacije, stopnjevanja migracijskih pritiskov in trajne napetosti regionalnih konfliktov.
Gospodarske težave so bile osrednja tema leta 2024.
Inštitut za podnebno ekonomijo s sedežem v Parizu je ocenil, da bo doseganje podnebnih ciljev EU do leta 2030 zahtevalo letne naložbe v višini 813 milijard evrov – kar ustreza 5,1 odstotka BDP bloka – kar je nevzdržno za številna gospodarstva v težavah.
Gospodarstvo evroobmočja naj bi zraslo za pičlih 0,8 odstotka, pri čemer se bo Nemčija, njeno največje gospodarstvo, krčila že drugo leto zapored.
Strahovi glede državnega dolga so se znova pojavili, ko je francoski proračunski primanjkljaj narasel na 6,2 odstotka, kar je dvakrat več od cilja EU, kar je ponovno sprožilo zaskrbljenost glede fiskalne discipline.
Medtem visoka inflacija, strmoglavi stroški energije in neizprosna kriza življenjskih stroškov še naprej obremenjujejo gospodinjske proračune.
Oktobra je več deset tisoč ljudi v Madridu protestiralo zaradi naraščajočih stanovanjskih stroškov.
Utrujenost zaradi ukrajinske krize je botrovala tudi političnim premikom.
Potrpežljivost javnosti glede paketa pomoči EU v vrednosti 133 milijard ameriških dolarjev je vse manjša, zlasti v fiskalno obremenjenih državah, kot je Francija.
Na Slovaškem je nasprotovanje vojaški podpori Ukrajine pomagalo pognati skrajno desnico na oblast, medtem ko je na Poljskem dotok beguncev okrepil nacionalistično retoriko in poglobil delitev javnosti.
Tudi ambiciozna podnebna agenda EU je naletela na negativen odziv.
Januarja so nemški kmetje protestirali proti predpisom zelenega dogovora, kar je sprožilo podobne demonstracije v Belgiji, Franciji in na Poljskem.
Inštitut za podnebno ekonomijo s sedežem v Parizu je ocenil, da bo doseganje podnebnih ciljev EU do leta 2030 zahtevalo letne naložbe v višini 813 milijard evrov – kar ustreza 5,1 odstotka BDP bloka – kar je nevzdržno za številna gospodarstva v težavah.
Kar je nekoč veljalo za radikalno, je zdaj postalo novo normalno
Migracije ostajajo politično najbolj obremenjeno vprašanje v Evropi, pri čemer glavne sredinske stranke vse pogosteje prevzemajo skrajno desno retoriko na to temo, da bi ohranile podporo volivcev.
Aprila je EU prenovila svojo azilno politiko, tako da je poostrila nadzor na mejah in pospešila deportacije.
Nemčija je septembra ponovno uvedla začasne mejne kontrole, Francija, Avstrija in druge pa so sledile temu. Ti ukrepi pa imajo svojo ceno: erozija temeljnega načela prostega gibanja schengenskega območja.
NOTRANJI IN ZUNANJI IZZIVI
Francoski think tank Fondapol je izpostavil evropske politične dileme: napredni ljudje so ujeti med zahteve po množičnem priseljevanju in ekološkem prehodu ter potrebo po podpiranju socialne države in kupne moči z nizkimi dohodki.
Spreminjajoča se geopolitična pokrajina, ki jo je zaznamovala vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo, dodaja negotovost celini.
Ko se bliža »doba Trump 2.0«, se Evropa pripravlja na morebitne posledice: umik ZDA iz Nata, zmanjšana podpora Ukrajini in trgovinske vojne.
Jian Junbo, namestnik direktorja Centra za kitajsko-evropske odnose na univerzi Fudan, je za Xinhuo povedal, da bo Evropa morda dala prednost varnosti, četudi bi to prineslo gospodarsko škodo.
Med temi pomisleki skrajno desničarske stranke poudarjajo strukturne in vodstvene pomanjkljivosti EU ter utrjujejo svoje nacionalistične in evroskeptične platforme.
Te napetosti so prisilile tudi tradicionalne stranke, da se prilagodijo.
Nekaj pa je jasno: stari pristopi niso več dovolj.
"Kar je nekoč veljalo za radikalno, je zdaj postalo novo normalno," je opazil Matthijs Rooduijn, politolog z Univerze v Amsterdamu.
Volilne izbire leta 2024 odražajo naraščajočo krizo v Evropi, zaradi česar je celina na kritičnem razpotju.
Ali bo Evropa lahko premagala svojo razdrobljenost – ponovno vzpostavitev zaupanja med volivci in enotnost med državami članicami – bo opredelilo njeno prihodnost.
Nekaj pa je jasno: stari pristopi niso več dovolj. ■
