Kako veliki trije majejo EU: Nemčija, Francija in Italija se o novih sporazumih že ločeno pogajajo z Veliko Britanijo

Evropska Unija ima začrtano skupno zunanjo in varnostno politiko, skupno odzivanje na različne izzive na tem področju pa ostaja eden od temeljnih kamnov evropske politike tudi po odhodu Velike Britanije iz EU.

Toda v praksi se dogaja marsikaj, kar po »brexitu« še naprej slabi EU kot celoto, piše City.

Nekateri pozorni opazovalci mednarodnih odnosov kot takšen primer navajajo tudi poskuse treh največjih ali vsaj najpomembnejših držav EU – Francije, Italije in Nemčije, da po pogajanjih, ki so jih že začele, podpišejo posebne sporazume na področju varnosti in obveščevalne dejavnosti.

EU not needed: Germany, France and Italy vying for post-Brexit deals with UK - CityAM https://t.co/IUOqZ9j4lQ

— Be Italian (@BeItalian3) June 5, 2021

Čeprav so vprašanja varnosti načeloma v pristojnosti članic, ima EU tudi vse več pristojnosti na tem področju, dogovori na obrambnem in obveščevalnem področju pa so izjemno pomembni in povezani tudi z zunanjo politiko.

Vendar pa razprave sedaj že potekajo na veleposlaniški in ministrski ravni, osredotočene pa so na varnostno sodelovanje in deljenje podatkov, poročajo viri v vseh treh državah.

No need for EU: Germany, France and Italy vying for post-Brexit deals with UK

The EU’s three biggest countries, #France, #Italy and #Germany, are in talks with the UK --> https://t.co/ysnLRhmXEj #Brexit #PostBrexit #Security #Intelligence #Defence #Defense #GlobalBritain #Boris pic.twitter.com/FsDTURQWmb

— City A.M. (@CityAM) June 5, 2021

Pri tem je do bilateralnih pogovorov prišlo zato, ker Velika Britanija, še do lani članica EU, »ni bila zainteresirana za tesnejše varnostne vezi z EU kot celoto.«

V Berlinu so pogajanja začeli že pred meseci in nameravajo z Londonom dvostranski sporazum podpisati do konca leta.

Andreas Michels, nemški veleposlanik v Veliki Britaniji je to državo opisal kot »idealno partnerico« za deljenje varnostnih in obveščevalnih podatkov z Nemčijo in s tem zmanjšal vlogo EU pri teh dogovorih.

Istočasno pa se London in Berlin prav tako pogovarjata, ali in kako naj Velika Britanija vzpostavi neke vrste »koordiniran zunanjepolitični mehanizem z EU«, ki naj bi potekal najverjetneje preko zveze NATO, skupine G7 ali skupine E3, torej Nemčije, Francije in Britanije.

Pri tem je E3 nastala v času pogajanja z Iranom.

Toda ob tem je potrebno vedeti, da vse članice EU niso tudi članice zveze NATO, saj so nekatere nevtralne oziroma neuvrščene.

Večina pa jih tudi ni članic G7.

To pa seveda pomeni, da bodo iz teh dogovorov z Združenim kraljestvom vnaprej izključene, manjše članice EU pa bodo ob poskusu oblikovanja lastnih dvostranskih dogovorov z VB odvisne le od lastne diplomatske teže in spretnosti.

Istočasno se Francija in Velika Britanija pripravljata na obnovitev letnih srečanj obrambnih in zunanjih ministrov, v Rimu pa prav tako nameravajo sprejeti poseben varnostni sporazum z Londonom do konca leta.

Italija ima pri tem seveda svoje interese: britansko obrambno podjetje BAE Systems že dolga leta sodeluje z italijanskimi proizvajalci, predvsem z italijanskim podjetjem Leonardo.

Ob vsem tem predstavniki EU ostajajo »brez komentarja.«

France, Italy and Germany seek post-Brexit deals with UK https://t.co/KbR4l3YkA5

— Christian Gerdes (@ChristianGerde2) June 5, 2021

Toda nesporno dejstvo je, da se s takšnimi ločenimi sporazumi zmanjšuje vloga EU kot celote.

Veliko bolje bi bilo za celotno EU – predvsem pa za manjše članice –, če bi EU govorila z enim glasom in istočasno varovala interese vseh.

Praksa ločenih pogajanj z Veliko Britanijo pa kaže, da se to ne dogaja in da v nekaterih primerih temelje EU slabijo prav tisti, ki so jih prvi zgradili.