REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Velika Britanija je že manjša: cena brexita kmalu višja, kot vsota vseh prispevkov VB v evropsko blagajno

Velika Britanija je že manjša: cena brexita kmalu višja, kot vsota vseh prispevkov VB v evropsko blagajnoVir: Pixabay.com

Velika Britanija se približuje trenutku izstopa iz EU.

Potem ko je tudi lordska zbornica potrdila sporazum o izstopu ga mora potrditi le še Evropska unija, to pa naj bi se zgodilo 28. januarja.

Britanski predsednik vlade Boris Johnson medtem obljublja nov vzpon Velike Britanije, rešene spon EU.

Vendar pa je resnica precej bolj kruta, na nebu pa se že vidijo temni oblaki.

Potem ko je Britanija napovedala, da si bo najprej prizadevala za sporazum v EU, so nezadovoljstvo s tem že pokazali v ZDA, ki prav tako želijo prvi skleniti nov trgovinski sporazum z Veliko Britanijo.

Komu sedaj dati prednost, to je sedaj novo vprašanje za Borisa Johnsona.

Velika Britanij je sicer v vseh letih svojega polnopravnega članstva v blagajno EU, če upoštevamo še inflacijo, prispevala 215 milijard funtov, v treh letih pa je zaradi brexita izgubila že 200 milijard funtov.

Obenem si je vlada v Londonu nakopala jezo Washingtona zato, ker ni prepovedala uporabo Huaweijeve tehnologije 5G.

Še bolj žalosten bo pogled na državno blagajno v prihodnje.

Po ocenah Bloomberga bo samo »brexit« Veliko Britanijo kmalu stal že več, kot je Združeno kraljestvo vplačalo v EU v vseh zadnjih 47 letih članstva.

Boris Johnson

Bloomberg ocenjuje, da je cena izstopa Velike Britanije iz EU že dosegla 130 milijard funtov.

Ekonomist Dan Hanson je izračunal, da je poslovna negotovost po referendumu o izstopu iz EU leta 2016 že povzročila, da je ekonomska rast britanskega gospodarstva za tisto v državah G-7.

Toda do konca leta 2020 bo k temu potrebno dodati še 70 milijard funtov.

Gre za izgube zaradi izgubljene rasti gospodarstva.

Ta vsota pa skoraj presega vsoto vseh prispevkov, ki jih je Velika Britanija plačala EU kot članica te organizacije v zadnjih 47 letih, ko je imela tudi popoln dostop do celotnega evropskega trga.

Kot je izračunal ekonomist Dan Hanson, je poslovna negotovost po referendumu o izstopu iz EU leta 2016 že povzročila, da je ekonomska rast britanskega gospodarstva za tisto v državah G-7.

To pa pomeni, da je gospodarstvo Velike Britanije že 3 odstotke manjše, kot bi bilo, če država ne bi zapustila EU.

Velika Britanij je sicer v vseh letih svojega polnopravnega članstva v blagajno EU, če upoštevamo še inflacijo, prispevala 215 milijard funtov.

Led by Donkeys - Farage
Nigel Farage je zatrjeval, da se bo preselil iz Velike Britanije, če se bo brexit izkazal za katastrofo. Se bo res?  Vir: Led by donkeys

Kar pomeni, da bo celotna vsota vseh prispevkov v EU (ki pa so se v Veliko Britanijo tudi vračali!) kmalu že manjša samo od cene brexita v zadnjih treh letih.

Zagovorniki brexita pa so – očitno neresnično – trdili, da jim bo po odhodu iz EU v državnem proračunu ostalo več denarja, ne manj.

Paradoks Velike Britanije je, da si danes obstanka v EU želi 52 odstotkov prebivalcev, za izstop pa je 48 odstotkov prebivalcev, kljub temu pa bo država, zaradi 'spoštovanja referenduma' in demokratične volje ljudi – izstopila.

Velika Britanija bo sicer 31. januarja zagotovo izstopila iz EU.

Za to je kriva tudi volilna aritmetika in volilni sistem v državi.

Opoziciji ni uspelo doseči potrditvenega referenduma, večinski sistem pa je konservativcem dal v roke več glasov, kot bi jih dobili z na primer proporcionalnim sistemom.

Paradoks Velike Britanije je, da si danes obstanka v EU želi 52 odstotkov prebivalcev, za izstop pa je 48 odstotkov prebivalcev, kljub temu pa bo država, zaradi »spoštovanja referenduma« in demokratične volje ljudi – izstopila.

Je pa medtem padlo tudi zaupanje v gospodarstvo, padle so investicije, podjetja se selijo iz Velike Britanije, s tem pa pada tudi rast.

In to z že prej slabih dveh odstotkov na samo en odstotek letno.

Ta škoda pa se bo v prihodnjih letih le še povečevala, so prepričani v Bloombergu.

Delite članek