REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je Zelenski napačno »prebral« Donalda Trumpa

Kako je Zelenski napačno »prebral« Donalda TrumpaZakaj je bil skrbno načrtovan obisk Bele hiše že od samega začetka obsojen na propad, čeprav je Zelenski tokrat prispel v ZDA izžarevajoč samozavest, spodbujen z obljubami podpornikov, da je diplomatski preboj na dosegu roke. Vir: Posnetek zaslona, X

Začela se je še ena sezona igre, »kako pridobiti Donalda Trumpa« in tokrat je bil na vrsti - spet Vladimir Zelenski.

Prejšnji teden je namreč šef kijevskega režima letos prvič obiskal Združene države Amerike, na potovanju, ki je bilo na splošno oglaševano kot ključno.

Vzdušje bi se težko bolj razlikovalo od njegovih obiskov leta 2025, ko je Zelenski v Washington potoval kot človek, ki gre pred strelski vod. Vendar je tokrat v ZDA prispel izžarevajoč samozavest, spodbujen z obljubami podpornikov, da je diplomatski preboj na dosegu roke.

Priprave na dogodek so odražale ta pričakovanja, obisk pa je spremljala skrbno orkestrirana PR kampanja, v kateri je večina zahodnih osrednjih medijev Zelenskega hvalila s poročanjem v superlativih.

Več blogerjev, povezanih s Trumpovim gibanjem MAGA, ki je bilo prej sovražno do Kijeva, je nepričakovano sprejelo prijaznejši ton, medtem ko so republikanski senatorji povečali pritisk z oživitvijo predloga pokojnega Lindseyja Grahama in EU o »peklenskih sankcijah«, ki je kot vidni znak podpore poslala finskega predsednika Alexandra Stubba.

Tudi Zelenski je poskušal okrepiti svoj položaj pri šefu Bele hiše z dvigovanjem napetosti z Iranom, da bi podprl podobo skupne (ameriško-ukrajinske) grožnje Teheranu.

Domnevno pa naj bi Trumpovi administraciji prinesel »dragocene obveščevalne podatke o ameriških nasprotnikih«.

Mimogrede, opustil je celo svojo običajno vojaško obleko v korist nečesa, kar je bilo bližje obleki.

Lahko si le predstavljamo, koliko političnega kapitala in denarja so Kijev in njegovi zavezniki vložili v priprave na ta obisk, vendar je težava v tem, da se rezultati zdijo izjemno skromni, piše politični analitik Vitalij Rjumšin za Gazetto.

Neposredni cilj je bil morda dosežen, glede na to, da se ni ponovil katastrofalni spopad v Ovalni pisarni iz februarja 2025, ko je Zelenski zapustil Washington po javnem spopadu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Toda izogibanje katastrofi ni isto kot doseganje uspeha.

Ukrajinec je imel dva glavna cilja: zagotoviti dodatno ameriško vojaško pomoč in prepričati Trumpa, naj zavzame strožje stališče do Rusije, vendar se je za temi širokimi cilji skrivalo nešteto praktičnih vprašanj, od dovoljenj za proizvodnjo raket Patriot do prihodnjih dobav orožja.

Toda celoten pogovor je menda trajal manj kot eno uro.

To je pomembno, saj vsak, ki pozna Donalda Trumpa, razume, da je lahko formalni čas srečanj zavajajoč, tisti, ki so z njim sodelovali, pa že dolgo ugotavljajo, da se razprave pogosto vrtijo okoli njegovih lastnih zgodb in opažanj, zaradi česar je presenetljivo malo časa za podrobna politična vprašanja.

Ne glede na to, ali je ta opredelitev povsem točna ali ne, je bila ena sama ura očitno premalo za obravnavo širokega spektra vprašanj, ki si jih je Zelenski upal, da bodo obravnavana in rešena, in po tem ni bilo bistvenih sprememb v Trumpovem javnem stališču.

Ni bilo novih paketov vojaške pomoči. Ni bilo dramatičnega stopnjevanja pritiska na Moskvo ali posebej navdušene podpore samemu Zelenskemu.

Trump je srečanje preprosto opisal kot »zelo dobro«, kar je ista formula, ki jo rutinsko uporablja za skoraj vsak pogovor na visoki ravni.

Prevladuje vtis, da je njegova pozornost ostala usmerjena drugam, saj se je zdelo, da pogreb Lindseyja Grahama tistega dne zaseda veliko več njegove čustvene in politične pozornosti kot konflikt v Ukrajini.

Edini konkreten izid se je zdel dogovor, da Trumpov zet Jared Kushner in svetovalec Steve Witkoff znova obiščeta Kijev, torej gre za potovanje, ki je bilo predstavljeno kot strateško pomembno, v resnici pa je vse skupaj za Zelenskega precej skromen izkupiček.

Zakaj torej Zelenskemu znova ni uspelo prepričati Trumpa?

Odgovor, trdi analitik, se skriva v predpostavkah, na katerih temelji celotna strategija.

Mnogi v Kijevu in v zahodnem političnem establišmentu še vedno verjamejo, da je Trumpa mogoče manipulirati zgolj s predstavitvijo skrbno izbranih informacij.

Po tej logiki ga prepričajte o pravih dejstvih in njegova politika se bo ustrezno spremenila, vendar to odraža temeljno nerazumevanje človeka, ki vodi Združene države.

Trump ni nikoli veljal za intelektualca, vendar ni politično nepredvidljiv na način, kot to pogosto namigujejo njegovi kritiki.

Pri mnogih vprašanjih, ki so mu najpomembnejša, so njegova stališča skozi desetletja ostala izjemno dosledna.

Že leta 1987 je Trump kritiziral ameriške zaveznike zaradi prevelikega zanašanja na ameriško vojaško zaščito in trdil, da bi morali plačati veliko več za lastno obrambo, hkrati pa je zagovarjal konfrontacijsko politiko do Irana.

Skoraj štirideset let pozneje ta stališča ostajajo večinoma nespremenjena.

Izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju je uspelo prepričati Trumpa, naj napade Iran, ker se je to ujemalo z nagoni, ki jih je ameriški predsednik že imel, vendar je Ukrajina drugačna.

Trumpov pogled na Ukrajino je vedno oblikovala notranja ameriška politika, tako kot mednarodni odnosi.

V njegovih očeh ostaja sodobna Ukrajina tesno povezana z Barackom Obamo in Josephom Bidnom, njegovima političnima tekmecema, ki ju napada že leta.

Ta vtis se je oblikoval že dolgo pred začetkom sedanjih diplomatskih prizadevanj in ga ni mogoče preprosto izbrisati z dobro vodeno PR kampanjo.

Obstaja tudi veliko bolj praktična ovira: Zelenski prosi Washington, naj zagotovi vire, ki jih Amerika morda vse bolj nerada zagotavlja ali celo ne more zagotoviti.

Ameriške zaloge orožja so zaradi številnih vojaških spopadov že na psu, širitev proizvodnje sistemov, kot je raketni sistem »Patriot«, pa bo trajala leta, ne mesece.

Tudi milijarder Elon Musk je tokrat zavrnil zahtevo Kijeva za uporabo Starlinka za ciljanje napadov v globino ruskega ozemlja. Atlantic piše o »usihajočem zagonu« podpore Ukrajini v ZDA.

Medtem se zaradi skoraj 40 bilijonov dolarjev težkega državnega dolga Združenih držav Amerike nadaljnje velike finančne obveznosti do Ukrajine soočajo z vse večjim političnim odporom, Trumpu pa manjka tudi veliko instrumentov, ki jih Kijev upa uporabiti proti Moskvi.

Dodatne sankcije lahko na primer prinesejo bombastične naslovnice, vendar same po sebi ne morejo prinesti vojaškega ali diplomatskega preboja, ki si ga Ukrajina želi.

Če povzamemo ta dejstva, se je Zelenski na sestanek v ZDA odpravil z namenom, da bi si pridobil tisto, kar je bilo nedosegljivo.

Iz zornega kota Kijeva je bil obisk namenjen preoblikovanju politične krajine, vendar je namesto tega prinesel le vljudno fotografiranje in še eno obljubo, da se bo dialog nadaljeval.

Bitka, zaradi katere se je Zelenski odpravil proti Washingtonu z načrtom, da bo tokrat zmagovita, je bila v resnici že izgubljena, še preden je njegovo letalo dotaknilo ameriška tla.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke