REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»To je NEameriško!« Razklani vrh Amerik: Joe Biden ostro kritiziran zaradi samovoljne izključitve treh držav

»To je NEameriško!« Razklani vrh Amerik: Joe Biden ostro kritiziran zaradi samovoljne izključitve treh državBiden se je moral soočiti z vrsto kritik latinskoameriških voditeljev, ki niso več tiho glede dejstva, da ZDA tudi na južnoameriški celini vztrajno kršijo mednarodno pravo in teptajo človekove pravice. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Mehiški predsednik je ob obrazložitvi svoje neudeležbe na vrhu Amerik, ki ga gostijo ZDA, javno obsodil ameriško »hegemonijo« in njihovo »staro politiko intervencionizma«.

Ameriški predsednik Joseph Biden je svoj predlog za novo gospodarsko partnerstvo predstavil na začetku regionalnega vrha Amerik, na katerem je bil soočen z ostrimi kritikami zaradi odločitve o izključitvi Venezuele, Kube in Nikaragve, poroča Reuters.

Biden je ob otvoritvi srečanja v Los Angelesu dejal, da je njegova administracija zavezana pomagati Latinski Ameriki in Karibom, da si opomorejo od pandemije covid-19 ter se spopadejo z nezakonitimi migracijami in izboljšajo življenjski standard.

Toda kmalu po nagovoru navzočih se je soočil z ostrimi kritikami zaradi svoje odločitve, da izključi tri glavne regionalne tekmece Washingtona, zaradi česar so nekateri voditelji na čelu z mehiškim predsednikom Andrésom Manuelom Lópezom Obradorjem bojkotirali vrh.

Mehiški predsednik je ob obrazložitvi svoje neudeležbe na vrhu Amerik, ki ga gostijo Združene države, javno obsodil ameriško »hegemonijo« ter njihovo »staro politiko intervencionizma«.

In posledično »pomanjkanje spoštovanja«.

Predsednik Mehike je v isti sapi opozoril, da »vrha Amerik ne more biti, če se ga vse ameriške države ne morejo udeležiti.«

»Kako je mogoče, da se bo ohranila blokada, ki preprečuje, da bi hrana in zdravila prišli do Kubancev? To je v resnici neke vrsta genocida, gre za strahotno kršitev človekovih pravic,« je hinavščino ZDA obsodil Obrador.

Zato se je odločil bojkotirati snidenje z Bidnom v Los Angelesu.

Tiskovna agencija AP pa je iz Havane sporočila, da kubanski uradniki pravijo, da je bila tudi pošiljka pomoči za boj proti koronavirusni bolezni covid-19 najbogatejšega azijskega poslovneža Jacka Maja blokirana zaradi šestdesetletnega embarga Kube s strani ZDA.

Zanimivo bo videti, kako se bo (če sploh) odzval Washington na ta razkritja, saj ZDA hkrati žugajo Rusiji, češ da blokira pošiljke žita iz Ukrajine.

(Mimogrede, te obtožbe na račun Kremlja so se prav tako izkazale za neresnične.)

Po Bidnovem nagovoru, ki je poveličeval vrline demokracije v regiji, je belizejski premier Juan Antonio Briceño kritiziral izključitev Kube in Venezuele.

»Nezakonito blokado Kube« pod taktirko Washingtona pa je označil za »žalitev človeštva«.

»Pravzaprav je to NEameriško. Prišel je čas, gospod predsednik, da se odpravi blokado,« je Bidnu oponesel 61-letni Briceño.

Argentinski predsednik Alberto Fernández, ki je navzoče opomnil, da »nas kliče k dejanjem molk tistih, ki so odsotni«, je po poročanju Reutersa vztrajal, da država gostiteljica (ZDA) nima pristojnosti komurkoli odrekati »pravico do prisotnosti« na vrhu Amerik.

V odzivu na te izjave se je Biden zmrdoval, češ da je »slišal veliko pomembnih idej« in da »navkljub nekaterim nesoglasjem glede sodelovanja pri vsebinskih vprašanjih obstaja skoraj pa enotnost«.

Glede na to, da so Bidnu kot domačinu sestanka tudi številni ostali voditelji, udeleženci srečanja tokrat nalili čistega vina, ga celo okrcali in si na splošno upali zelo ostro kritizirati politiko Bele hiše, je očitno, da se tokrat bistvo enotonosti, o kateri je govoril ameriški predsednik - skriva v besedici skoraj.

Bloomberg poroča, da je tokratni vrh Amerik ameriškega predsednika Joeja Bidna razkril upadajoči vpliv ZDA v Latinski Ameriki.

Toda Bidnu kritike očitno niso prišle do živega.

Nadaljeval je po starem in kolegom voditeljem na prvem plenarnem zasedanju povedal: »Še naprej bom delal na enak način, kot sem delal, ko sem bil podpredsednik, z Barackom Obamo, pri spodbujanju trgovine in naložb v čisto energijo.«

Ustanovnemu zasedanju, ki je bilo v veliki meri osredotočeno na pobude za čisto energijo, je sledilo prvo uradno srečanje Bidna z razvpitim brazilskim predsednikom Jairom Bolsonarom, odkritim skeptikom glede podnebnih sprememb.

Ker so težave na meji med ZDA in Mehiko tudi visoko na Bidnovem seznamu prednostnih nalog, so se voditelji pripravljali, da bi sprejeli izjavo, ki jih bo zavezala k ukrepom za zajezitev nezakonitih migracij in pomoči državam z velikim številom migrantov, da se spopadejo s tem problemom, v skladu z osnutkom dokumenta, v katerega je imel vpogled Reuters, a Bela hiša in State Department nista potrdila, da gre za končno različico.

Namesto spodbujanja regionalne enotnosti, vrh Amerik že od samega začetka, pa še celo pred tem bremenijo diplomatski spopadi, ki jih je sprožila izključitev treh držav s strani Washingtona, ki je samovoljno odločitev pripisal njihovim slabim rezultatom na področju človekovih pravic in demokracije, poroča Reuters.

To je razburilo zaveznike izločenih držav, zlasti Lópeza Obradorja, ki je naposled izpolnil grožnjo, da se ne bo udeležil vrha Amerik v kolikor ne bodo povabljene vse države, nakar so še nekateri drugi voditelji sledili njegovemu primeru.

Tako se je na vrhu zmanjšalo število gostujočih voditeljev držav in vlad na le 21.

Biden je ob tem ne le izključil Caracas s srečanja, ampak je še pred začetkom vrha prilil dobro mero olja na ogenj, ko je izrazil podporo Juanu Guaidóju kot samorazglašenemu začasnemu predsedniku Venezuele.

Biden je v pogovoru z že nekoliko pozabljenim Guaidójem po razkritju njegovih vezi z mafijo, obudil upe, da se mu morda znova obetajo svetlejši časi v poskusu, da ob pomoči ZDA pride do položaja, do katerega mu na volitvah - ni uspelo.

Analitiki poudarjajo, da razklanost povzroča le vmešavanje ZDA v notranje zadeve oziroma volitve posameznih držav.

Še posebej, ker je aktualni predsednik ZDA hkrati izrazil »priznanje leta 2015 demokratično izvoljeni narodni skupščini«, v isti sapi pa »podporo pogajanjem pod vodstvom Venezuelcev kot najboljši poti do mirne obnove demokratičnih institucij ter svobodnih in poštenih volitev« v Venezueli.

Tu pa je posnetek tega, kako ameriškega izbranca Juana Guaidója sprejema ljudstvo v Venezueli, v državi Zulla, na veliki turneji po vrnitvi iz tujine.

Biden je sicer izrazil pripravljenost ZDA na prilagajanje sankcij proti Venezueli, a Guaidója na vrh Amerik ni povabil, tako kot tudi ne predsednika Venezuele Nicolása Madura, pri katerem ameriška diplomacija poskuša izposlovati nekaj koncesij glede venezuelske nafte, da bi se zmanjšal manjko na svetovnem trgu in divjanje cen zaradi sankcij proti Rusiji.

Biden je naposled dejal, da ga ne skrbi, ker se voditelji nekaterih latinskoameriških držav niso udeležili ameriškega vrha, ki je zamišljen kot priložnost za obnovo vpliva ZDA na južnoameriški celini ob zoperstavljanju naraščajočim gospodarskim vdorom Kitajske v regijo, poroča britanska tiskovna agencija.

Pod črto: medtem ko komentatorji na Zahodu trdijo, da je 9. vrh Amerik v režiji Joeja Bidna pokazal na razklanost Južne Amerike, ki naj bi zato bila potrebna vodstva Zahoda, predvsem pa ZDA, analitiki iz regije poudarjajo, da razklanost povzroča le vmešavanje ZDA v notranje zadeve oziroma volitve posameznih držav.

Hkrati je tokratni vrh pokazal tako veliko solidarnost s Kubo, kot odločnost nekaterih latinskoameriških voditeljev, da ne bodo več tiho glede dejstva, da ZDA tudi na južnoameriški celini vztrajno kršijo mednarodno pravo in teptajo človekove pravice.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek