Islamska država se seli v Afriko

Po vse večji izgubi teritorija v Siriji in Iraka Islamska država (IS) seli težišče svojega delovanja na afriško celino. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril na potrebnost povečanja vojaške aktivnosti v več afriških državah.

»Boj ni dobljen danes«

Konec decembra je Macron obiskal francoske vojake, ki delujejo v Afriki, pri čemer je opozoril na dolgoročnost boja proti terorizmu: »Boj ni dobljen danes.« Prav tako je predvideval, da so v naslednjih mesecih potrebne »jasne zmage naših oboroženih sil nad teroristi«. 
Prav v Nigru, kjer je Macron gostoval, uspehi lokalnih sil in mednarodne koalicije niso prav pogosti ter dolgoročni. V zadnjih letih so džihadisti, ki pripadajo tako Al Kajdi, IS ter drugim terorističnim organizaciji, razširili svoje aktivnosti v Sahelu, Čadu, Maliju in seveda Nigru. 

Da bo v naslednjih šestih mesecih potrebno doseči vojaško zmago nad afriški džihadisti, vpada z vojaškim porazom IS na Bližnjem vzhodu. Že v preteklih letih so na afriško celino pošiljali izkušene teroriste, ki so postali jedro ali inštruktorji lokalnih teroristov. Z izgubo matične »domovine« zdaj vojaški analitiki predvidevajo, da se bodo preostali bojevniki IS večinoma preselili v Afriko in tu izkoristili nemirne razmere.

Mednarodni odgovor

Oktobra lani je tako po svetu odmevala zaseda bojevnikov IS, v kateri so padli štirje ameriški specialci in pet nigerskih vojakov. Ameriški general Joseph Dunford je prav tako opozoril, da ima IS »ambicije, da vzpostavi večjo prisotnost« v Afriki. Zato je ameriško vojaško vodstvo že napovedalo, da bo predsedniku Donaldu Trumpu predlagalo povečanje prisotnosti vojaške prisotnosti v Afriki.

Trenutno ima ZDA v Afriki že nastanjenih okoli 1.300 specialcev. Istočasno ima Francija v Sahelu nameščenih štiri tisoč vojakov, ki pomagajo lokalnim silam v Maliju, Mavretaniji, Burkini Faso, Nigru in Čadu. Italijanski vrh debatira premestitev svojih vojakov iz Iraka v Niger, za kar jih je zaprosil prav Macron. 

Mali – francoski Afganistan

Države po svetu so sedaj že zbrale okoli 300 milijonov evrov pomoči za vzdrževanje vojaških misij proti islamističnim teroristom v Afriki. V januarju bo potekala donatorska konferenca v Saudovi Arabiji in februarja še v Bruslju. 

Novembra lani je francoski analitik in strokovnjak za Bližnji vzhod ter Afriko Christophe Ayad izpostavil, da je »Mali naš Afganistan«. To je razvidno, da so kmalu po začetnih vojaških uspehih razglasili zmago, a nato je sledilo obdobje neuspele obnove, kar je privedlo do ponovnega vzpona teroristične dejavnosti, ki pa je bila bolj brutalna in politično bolj premetana kot prvotna.

Delno odgovornost za tak razplet dogodkov pripisuje tudi prisotnosti tujih, zahodnih vojakov na afriških tleh. Slednji se pokroviteljsko obnašajo do lokalnih sil, jim ukazujejo, pri čemer pa ne upoštevajo lokalnih značilnosti. Posledično lokalne enote izgubljajo zaupanje v zahodne »zaščitnike«, s čimer upada tudi njihova pripravljenost za boj proti džihadistom.

Sahel pripravljen, da eksplodira

Ameriški »think thank« NSI je objavilo študijo, v katerem je opozorilo na več dejavnikov, ki področje Sahela v zahodni Afriki dela nevarno kot novo prizorišče razširjene teroristične dejavnosti. 

Iz Saudove Arabije se vse bolj širi vahabizem, skrajna interpretacija islama, kateri predstavlja izhodišče (teološke) ideologije IS ter drugih islamističnih terorističnih skupin. Džihadisti izkoriščajo šibke nacionalne državne strukture, lokalne politične situacije (medplemenske spore) in gospodarsko stanje, kot tudi obsežno (puščavsko) ozemlje, ki ni pod neposrednim nadzorom lokalnih sil. 

NSI je opozorilo, da »je področje Sahela verjetno najrevnejše muslimansko območje na svetu, z na splošno šibkimi vladami v regiji in odsotnostjo nacionalne identitete v specifičnih državah.« 

Tudi druge podsaharske države, kot so Burkina Faso, Slonokoščena obala in Nigerija, so izpostavljene istim faktorjem, kar lahko privede do splošne nestabilnosti v regiji. Zato je francoski predsednik Emmanuel Macron že pozval k mednarodnemu in hitremu odzivu proti islamističnemu ekstremizmu v Afriki. 

A zgodovina je pokazala, da hitrost odziva in zmage nad teroristi ni tako pomembna, kot je pomembna obnova države po koncu konflikta.