REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iransko tožilstvo izdalo zaporni nalog za Donalda Trumpa, zahtevo za iskanje z rdečo tiralico so predali tudi Interpolu

Iransko tožilstvo izdalo zaporni nalog za Donalda Trumpa, zahtevo za iskanje z rdečo tiralico so predali tudi InterpoluTrump za zapahi? Vir: Twitter

Iran oziroma krajevno pristojno tožilstvo v Teheranu je izdalo zaporni nalog za privedbo predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Za pomoč so zaprosil tudi Interpol, čeprav na seznamu iskanih oseb Donalda Trumpa še vedno ni.

Ni sicer verjetno, da bi ameriške oblasti aretirale in Iranu izročile lastnega predsednika, gotovo pa gre za še eno zaostritev odnosov med Iranom in ZDA.

Uboj na tujih tleh – v Iraku – ki ga je ameriški predsednik ukazal pred malo več kot pol leta, kar je tudi javno priznal, po mnenju številnih, tudi ameriških strokovnjakov, sicer predstavlja zločin in flagrantno kršitev mednarodnega prava.

Aretacijo ameriškega predsednika v ZDA oblasti v Teheranu želijo zato, ker je ukazal uboj Kasema Sulejmanija, morda najpomembnejšega iranskega generala v zadnjih dveh desetletjih.

Uboj na tujih tleh – v Iraku –, ki ga je ameriški predsednik ukazal pred malo več kot pol leta, kar je tudi javno priznal, po mnenju številnih, tudi ameriških strokovnjakov sicer predstavlja zločin in flagrantno kršitev mednarodnega prava.

Po poročanju iranske tiskovne agencije Fars, ki jo navaja CNBC so v Iranu obtožnico, kot je povedal Ali Alghasi-Mehr, generalni tožilec v Teheranu, vložili tako proti prvoobtoženemu Donaldu Trumpu kot tudi 35 drugim ameriškim funkcionarjem in vpletenim v omenjeni zločin.

Za vse so v Iranu izdali »rdeče« tiralice.

ZDA in Iran sicer nimata diplomatskih odnosov že od leta 1980.

Vse skupaj je rezultat uboja generala Sulejmanija, ki se je zgodil že pred več kot pol leta.

V času uboja Sulejmanija je grozilo, da bo ameriško-iranska »hladna vojna« lahko hitro prerasla v veliko bolj nevarno eskalacijo konflikta, predvsem v Iraku, pa tudi drugje v regiji.

Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bil namreč z napadom drona ubit general Kasem Sulejmani (Quassem Suleimani), drugi najpomembnejši človek v Iranu.

Bolj pomemben od njega naj bi bil samo še iranski verski voditelj Ali Hamnej.

Mnogi so Sulejmanija že videli kot naslednjega voditelja Irana. Šlo je za poveljnika iranskih sil Al Kuds.

Sulejmanija so ubili v trenutku, ko so ga lokalni zavezniki peljali z letališča v Bagdadu.

Pri tem je bil v drugem avtomobilu ubit tudi namestnik Ljudskih mobilizacijskih enot (PMU) Abu Mahdi al-Muhandes, Sulejmenijev tesen sodelavec in namestnik PMU, ki so del armade Iraka.

Napadena sta bila oba avtomobila.

Američani so izstrelili najmanj tri rakete.

Rakete niso imele eksploziva, pač pa posebne nože, s katerimi so dobesedno razkosale svoje tarče.

Vozila so zadeli blizu skladišča na letališču v Bagdadu. Takoj zatem so ustavili promet na sicer civilnem letališču, ki je gorelo, okoli njega pa so leteli ameriški helikopterji.

Skupaj naj bi v napadu umrlo sedem oseb, med njimi tudi tiskovni predstavnik PMU. Dvanajst pripadnikov iraških sil naj bi bilo ranjenih.

Iz teh enot so sporočili, da je šlo za bojazljivo bombardiranje Američanov, iz Teherana pa sporočajo, da bodo napadi le še podvojili odpor v regiji zoper Izrael in ZDA.

Bolj pomemben od njega naj bi bil samo še iranski verski voditelj Ali Hamnej. Bil je odgovoren za vojaške operacije na ozemlju Libanona, Sirije in Iraka.

Sulejmani je bil kar zadnjih 20 let na čelu iranske specialne enote Al Kuds (Al Quds) – dela iranske revolucionarne garde, odgovorne za vojaške in tajne operacije v tujini.

Iranski poveljnik je odgovoren za vojaške operacije na ozemlju Libanona, Sirije in Iraka.

Že pred dvema letoma so se pojavile špekulacije o tem, da naj bi ZDA dale »zeleno luč« za atentat nanj.

Kasem Sulejmani
Kasem Sulejmani. Vir: Twitter

Prav v tem času je ostro zagrozil aktualnemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

»Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Uničili bomo vse, kar imate,« je konec julija 2018 eden najvplivnejših ljudi na Bližnjem vzhodu sporočil predsedniku ZDA.

Če bodo ZDA začele vojno, jo bo Islamska republika končala, je tedaj dodal.

Tako se je odzval na tvit, ki ga je Trump namenil iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju, ko je ta izjavil, da bi »morala merila vedeti, da je mir z Iranom mati vsega miru in vojna z Iranom mati vseh vojn«.

Trump je Rohaniju tedaj sporočil, naj »nikoli več ne grozi ZDA«.

General Sulejmani je aktivno pripravljal načrte za napade na ameriške diplomate in pripadnike ameriških sil v Iraku in po vsej regiji, trdi Pentagon.

Odnosi med Teheranom in Washingtonom so se poslabšali po tem, ko je Trump enostransko in ne da bi Iran prekršil sporazum odstopil od dogovora, ki ga je Iran sklenil z zahodnimi državami leta 2015 in v skladu s katerim so bile odpravljene sankcije proti Islamski republiki Iran, ko je ta obljubila, da se odpove svojemu jedrskemu orožju.

Dogovor je potrdil tudi VS OZN, zato so Združene države Amerike in ne Iran s tem, ko so samovoljno in enostransko odstopile od omenjenega dogovora, kršile tudi mednarodno pravo.

Do napada ZDA je prišlo zatem, ko so ZDA z zračnimi napadi na pripadnike šiitskih iranskih milic oziroma Ljudskih mobilizacijskih enot (PMU) ubile več deset pripadnikov teh enot in civilistov, zaradi česar so besne množice pripadnikov teh enot in civilistov tudi vpadle v ameriško veleposlaništvo v Iraku.

Množica v veleposlaništvu ZDA v Iraku
Vdor v ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Z zasedbami veleposlaništev imajo v ZDA slabe izkušnje ... Vir: Twitter

Zaradi tega je protestirala tudi vlada v Iraku. Vse skupaj pa se je že pred tem začelo z napadi PMU na ameriška oporišča, v katerih je bil ubit en ameriški pogodbenik.

Pri tem je Iran prav te dni izvedel tudi skupne manevre z Rusijo in Kitajsko, predsednik ZDA pa je v Kuvajt, za zaščito veleposlaništva poslal dodatnih 750 vojakov, nekaj tisoč pa naj bi jih bilo že pripravljenih za posredovanje.

Obrambni minister ZDA Mark Esper je dejal, da pričakujejo nove napade v regiji.

Iran je nato odgovoril z raketnim napadom na ameriške vojašnice v Iraku.

Smrtnih žrtev zaradi napovedanega napada med Američani ni bilo, nekaj deset vojakov pa je utrpelo poškodbe možganov zaradi izjemno močnih eksplozij raket - kljub temu, da so bili v zakloniščih.

Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Pridite. Pripravljeni smo, je spročal Sulejmani.

»General Sulejmani je aktivno pripravljal načrte za napade na ameriške diplomate in pripadnike ameriških sil v Iraku in po vsej regiji. Napad je bil usmerjen v to, da odvrne prihodnje načrte za napade s strani Irana. ZDA bodo nadaljevale z vsemi nujnimi akcijami za zaščito naših ljudi in interesov, kjerkoli v svetu bi se nahajali,« je po napadu sporočil predstavnik Pentagona.

Nekaj minut pred tem sporočilom je predsednik Trump »tvitnil« ameriško zastavo brez kakršnega koli komentarja.

Po podatkih ZDA naj bi bil Sulejmani odgovoren za več sto, verjetno pa celo več tisoč smrti pripadnikov ameriških sil v regiji, v kateri je deloval več kot deset let.

Pri tem se je, da bi bila ironija še večja, precej časa tudi boril skupaj z Američani – proti pripadnikom ISIS-a oziroma t. i. Islamske države.

General Sulejmani, general-major iz vrst elitne Revolucionarne garde in vrhovni poveljnik Al Kudsa, njenih posebnih enot, zadolženih za operacije zunaj Irana (ki so od leta 2007 na ameriškem seznamu terorističnih organizacij), je že večkrat ob svojih nastopih pojasnjeval, da se je moral »kot vojak odzvati na grožnje«.

Zarif in iranska raketa
Zunanji minister Irana Zarif in balistična raketa Irana.
Tudi po poročanju ameriških poveljnikov naj bi imel Sulejmani neverjetno karizmo.

»Govorite z menoj, ne s predsednikom. Pod častjo mu je, da bi vam odgovoril,« je sporočil Trumpu.

»Blizu vas smo, kjer si niti predstavljati ne morete. Pridite. Pripravljeni smo,« je dodal in predsedniku ZDA očital, da uporablja jezik »nočnih klubov in kazinojev«.

Veljal  je za najbolj nevarnega poveljnika Bližnjega vzhoda, pa tudi za človeka, ki ga Američani sovražijo, in enega njihovih največjih sovražnikov.

Trn v peti ZDA je bil še iz 80. let prejšnjega stoletja in iransko-iraških vojn. Na iranski družbeni lestvici se je začel vzpenjati po islamski revoluciji leta 1979.

Do revolucije je bil nepomemben sin revnega kmeta in nekvalificiran delavec. Revolucionarni gardi se je pridružil v prvih dneh revolucije.

Na čelo Al Kudsa se je povzpel leta 1998.

Iranska vojska Vir:PIxsell
Pripadniki iranske vojske. Vir: Pixsell

Po ameriški invaziji na Irak in po terorističnih napadih na ZDA septembra 2001 je Sulejmani začel graditi »os upora« proti Washingtonu in zaveznicam ZDA ne le v Iraku, temveč v vsej regiji.

Po padcu režima Sadama Huseina leta 2003 je aktivno začel sodelovati pri krepitvi šiitske večine v Iraku, za katerega pravijo, da je njegov drugi dom.

Tudi po poročanju ameriških poveljnikov naj bi imel Sulejmani neverjetno karizmo.

Ko so borci ISIS zavzeli Mosul, Tikrit in več drugih mest, blizu je bil tudi padec Bagdada, je Sulejmani odšel v iraško prestolnico in prevzel njeno obrambo.

Tisti, ki so ga poznali, so ga opisovali kot vedno mirnega človeka, ki le redko povzdigne glas.

Po zaustavitvi ofenzive ISIS v Iraku je moral odhiteti na pomoč Al Asadu v Damask.

Tisti, ki so ga poznali, so ga opisovali kot vedno mirnega človeka, ki le redko povzdigne glas.

»V prostoru je lahko deset ljudi, a ko pride Sulejmani, se ne usede zraven njih. Usede se na drugo stran prostora, sam in tiho. Ne govori veliko, preprosto sedi in posluša,« je o njem z občudovanjem obujal spomine eden izmed nekdanjih visokih iranskih politikov.

Ob tem je predsednik ZDA napad na Sulejmanija ukazal v trenutku, ko se je sam nahajal pred ustavno obtožbo zaradi zlorabe pooblastil, kongres pa je bil zaradi praznikov razpuščen.

»Eden od razlogov, zaradi katerih v splošnem ne ubijamo tuje politične uradnike je prepričanje, da bo takšna akcija privedla do še več, ne pa manj ameriških žrtev. To bi morala biti naša resnična, huda in pereča skrb danes,« je tedaj zapisal demokratski senator Chris Murphy na Twitterju.

Ena od posrednih posledic napada na Sulejmanija v Iraku pa je bila tudi iranska sestrelitev ukrajinskega potniškega letala.

Sestrelili so ga v resnici po nesreči, zaradi pričakovanja ameriškega protinapada.

Toda, dokler je ameriški predsednik Donald Trump na oblasti v Beli hiši se mu iranske tiralice verjetno ni potrebno bati.

Vendar ni jasno, kako dolgo bo sploh še na svojem položaju ...

Delite članek