Iran in ameriška »rdeča črta«: Trump je umor generala Sulejmanija ukazal že pred sedmimi meseci

Ko so novinarji in politiki od ameriške vlade zahtevali pojasnilo o tem, zakaj se je Bela hiša odločila za likvidacijo generala Kasema Sulejmanija prav sedaj, se je odgovor predsednika države glasil, da je bilo potrebno odvrniti »neposredno nevarnost« od ameriških vojakov in diplomatov.

Po nekaj dneh dodatnih vprašanj pa se je ta teorija sesula kot hišica iz kart; postalo je jasno, da v ZDA nimajo nobenih podrobnosti o načrtovanih napadih, celo obrambni minister Mark Esper je priznal, da jih ne pozna.

Je pa medtem postalo znano, da je – z določenimi pogoji – uboj Sulejmanija dovolil predsednik Donald Trump in to že pred sedmimi meseci.

President Trump authorized the killing of Iran's Gen. Soleimani seven months ago if Iran's increased aggression resulted in the death of an American, current and former senior administration officials say. https://t.co/5LHmjxs6Dk

— MSNBC (@MSNBC) January 13, 2020

Pet nekdanjih in sedanjih visokih uradnikov je to potrdilo za CNBC.

Istočasno je bilo določeno, da bo vsako specifično operacijo še posebej odobril predsednik osebno.

Prav zato je bil uboj Sulejmanija ena od možnosti na »meniju« odgovorov na iransko ogrožanje veleposlaništva ZDA v Iraku, ki so ga predsedniku ZDA konec decembra ponudili sodelavci.

Pri tem so imeli posebno vlogo tudi določeni slabi spomini ameriških diplomatov na iransko zasedbo ameriškega veleposlaništva leta 1979 in uboj veleposlanika ZDA v Bengaziju, v Libiji leta 2012 v času mandata Baracka Obame. Trump nikakor ni želel biti obtožen za kaj podobnega. Ni želel, da bi bil videti kot »slabič«, kot je bil po njegovi oceni Barack Obama.

Da naj Sulejmanija ubije, sta ga pogosto prepričevala tudi Mike Pompeo in John Bolton, končno potrdilo, da je Sulejmani res na letalu, ki je na poti v Irak pa so v ZDA poslali Izraelci.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je bil tudi edini tuji voditelj, ki je pred likvidacijo iranskega generala poznal načrt ZDA.

Trump authorized Soleimani's killing 7 months ago, with conditions. https://t.co/tkRbSaky6C

— Jim Roberts (@nycjim) January 13, 2020

Za uboj Sulejmanija pa se je Trump odločil že, ko je Iran sestrelil ameriški dron. Ni šlo torej za neposredno nevarnost, pač pa za maščevanje.

Toda na predloge Boltona, da naj ubije Sulejmanija, je Trump postavil svoj pogoj: da bo to naredil le, če bodo Iranci prestopili »rdečo linijo« in ob pritiskih s strani Washingtona ubili kakšnega Američana.

In to se je nato zgodilo, najprej z ubojem pogodbenika, zaradi katerega je Trump ukazal zračne napade na pet ciljev proiranskih milic v Iraku, zaradi česar je umrlo 25 proiranskih borcev.

To je nato sprožilo proteste v Iraku in ogrožanje veleposlaništva ZDA s strani množice, sledila pa je usodna odločitev o likvidaciji Sulejmanija.

Ob tem pa je nekdanji zunanji minister John Kerry opozoril, da je bila ta ideja »na mizi« že v času Baracka Obame in celo še prej, vse od leta 2006, ko so Američani v času Busheve administracije v Iraku doživljali najhujše napade, vendar se za likvidacijo Sulejmanija niso nikoli odločili, ker so se vsi predsedniki doslej spraševali, kakšne bi bile posledice?

Trump, ki je po oceni zaupnikov uboj načrtoval tudi iz notranjepolitičnih razlogov, da preusmeri pozornost javnosti z ustavne obtožbe, pa se na to seveda ni oziral.

Je pa res še nekaj – da so napadi na ameriška oporišča sedaj postali bolj intenzivni.

Ob zadnjem, ko je na ameriško oporišče padlo osem raket sta bila ranjena dva iraška vojaka.

Namesto manjših 107 milimetrskih raket pa so že ob napadih 3. decembra v Iraku uporabili večje in bolj nevarne 122 milimetrske rakete.

V napadu 27. decembra so prav s temi ubili ameriškega pogodbenika.

Dva ameriška vojaka sta zatem padla tudi v Afganistanu, dva pa sta bila ranjena.

This shouldn't come as surprise. Pompeo & Netanyahu are indeed joined at the hips. Quite obviously, Soleimani's killing was Pompeo's project and he persuaded Trump to approve it.... https://t.co/8KneXM2u4i

— M. K. Bhadrakumar (@BhadraPunchline) January 12, 2020

Tu pa se skriva težava za Donalda Trumpa, težava,  s katero se sooča vsak, ki se bori proti gverilcem – njihovih pomembnih tarč, kot je bil Sulejmani ni na pretek, ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu pa je še veliko.

In za vsakega predsednik ZDA ne bo mogel sprejeti enakih povračilnih ukrepov, kot jih je za Sulejmanija.

Če pa jih ne bo sprejel, ali pa bo odgovoril manj odločno, kot ob ubitem enem »pogodbeniku«, pa bo vedno bolj videti, kakor da popušča in da Teheran zmaguje …