General Hyten: ukaz za preventivni napad z jedrskim orožjem bi zavrnil kot »nezakonit«

Potem ko je, kot smo že poročali, Robert Koehler, nekdanji poveljnik ameriškega strateškega poveljstva, ki ima pod nadzorom vse jedrske zmogljivosti ZDA, v svojem zaslišanju pred senatnim odborom za zunanje zadeve dejal, da bi bil pripravljen zavrniti »nezakonit« ukaz predsednika ZDA o preventivnem napadu z jedrskim orožjem, je to storil še sedanji predsednik strateškega poveljstva.

Medtem ko je govoril na mednarodnem forumu o mednarodni varnosti v Halifaxu v Novi Škotski v Kanadi, je general John Hyten, sedanji poveljnik ameriškega strateškega poveljstva podrobno pojasnil, kako si predstavlja takšno situacijo in kaj bi se zgodilo, če bi od njega predsednik ZDA zahteval izvedbo jedrskega napada. »Moja naloga je, da svetujem predsedniku. On bi mi povedal, kaj naj naredim in če bi bilo to nezakonito, kaj mislite, kaj bi se zgodilo? Dejal bi mu, 'gospod predsednik, to je nezakonito'. In on bi odgovoril, 'kaj pa bi bilo zakonito?' In nato bi pregledali različne možnosti in kapacitete, s katerimi bi lahko odgovorili na kakršenokoli izziv. In to deluje na takšen način. Ni tako zapleteno,« je dejal John Hyten.

Do omenjenega zanimivega dialoga je prišlo takoj zatem, ko je pred nekaj dnevi tudi nekdanji poveljnik zračnih sil Robert Kehler dejal, da bi vojaki na najvišjih položajih lahko zavrnili ukaz predsednika države, v kolikor bi ocenili, da je nezakonit. Kot je pojasnil general Kehler, vodijo strateško poveljstvo »človeška bitja« in se zato »nič ne zgodi avtomatsko«, vojska pa da mora izvajati "zakonite ukaze, ne pa nezakonitih." Kehler je bil poveljnik strateškega poveljstva ZDA pred imenovanjem Johna Hytena na ta položaj.

Pričanje nekdanjega in sedanjega poveljnika ameriškega strateškega poveljstva je pomembno, saj to poveljstvo nadzoruje vse jedrske zmogljivosti ZDA. Po oceni generala Roberta Kehlerja "pravna načela vojaške nujnosti, razlikovanja in proporcionalnosti veljajo tudi za uporabo jedrskega orožja. Senatorji so namreč vprašali generala Kehlerja, ali bi poveljniki v strateškem poveljstvu lahko zavrnili ukaz o napadu z jedrskim orožjem, če bi menili, da zahteva ni zadovoljila "testa" omenjenih pravnih zahtev. General je odgovoril z "da" ter dodal, da bi to verjetno privedlo do "zelo težkega pogovora."

Na vprašanje republikanskega senatorja Rona Johnsona, "kaj bi se zgodilo zatem" je Kehler odgovoril "no saj veste, kot sem že dejal - tega ne vem."  Na koncu so se senatorji obeh strank strinjali, da bi to v ZDA privedlo do "ustavne krize."

Senatni odbor, ki ga vodi republikanec Bob Corker je s tem sicer prvič v 41 letih odprlo razpravo o doslej nesporni pravici ameriškega predsednika, da uporabi jedrsko orožje.  Ameriški senatorji se v odboru za zunanje zadeve tako prvič ukvarjajo z vprašanjem, ali bi bil morebiten ukaz Donalda Trumpa za preventivno uporabo jedrskega orožja mogoče ustaviti. Razpravo so sprožili demokratsi senatorji, ki menijo, da je ameriški predsednik preveč "nestabilen", da bi mu lahko zaupali jedrsko orožje.

Ne glede na majhno možnost zavrnitve ukaza za jedrski napad pa so postopki o tem v ZDA razmeroma jasni. Pravico odločati o tem vprašanju ima zgolj predsedniku ZDA in ameriški kongres, minister za obrambo in drugi uslužbenci pa nimajo pooblastil, da bi ustavili takšen napad.  

In prav zato so nekateri ameriški senatorji zaskrbljeni. "Zaskrbljeni smo, da je predsednik ZDA tako nestabilen, tako spremenljive narave, da je njegov proces sprejemanja odločitev tako hipen, da bi lahko ukazal napad z jedrskim orožjem, ki bi bil v nasprotju z nacionalno-varnostnimi interesi ZDA," je ocenil demokratski senator iz Connecticuta Chris Murphy.

Ne glede na to pa je ob vseh slabih novicah in rožljanju z orožjem tako v ZDA kot v Severni Koreji to, kar sta povedala ameriška poveljnika, dobra novica. Le malo verjetnosti je namreč, da bi Severna Koreja, čeprav oborožena z jedrskim orožjem, tvegala napad na najmočnejšo državo sveta, nevarnost »preventivnega« napada na isto državo s strani ZDA pa so doslej ameriški politiki z Donaldom Trumpom na čelu zmeraj puščali »na mizi.«

Morda zaradi pogajalske taktike, vendar bi bila morebitna cena za kakršenkoli nesporazum pri uporabi te grožnje lahko izjemno katastrofalna za ves svet – še posebej pa za Južno Korejo in Japonsko. In v tem smislu sta ameriška generala v ZDA ta teden za mir v svetu naredila veliko več, kot Donald Trump v vsem svojem dosedanjem "mandatu" in še posebej ob svoji 12-dnevni »azijski turneji,« med katero sta si s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom znova izmenjevala osebne žaljivke.