ponedeljek, 19. januar 2026 leto 31 / št. 019
To ga bo razbesnelo: Nemčija zaradi dodatnih carin razmišlja o povečanju najemnih pogodb za ameriška vojaška oporišča
Vir: X, posnetek zaslona
Nemčija razmišlja o povečanju najemnih pogodb za ameriška vojaška oporišča kot odgovor na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede 10-odstotne carine na blago iz več evropskih držav, piše Times.
The Europeans should remember there are nearly 80,000 American soldiers based in Europe. pic.twitter.com/D77h8MT4FT
— Chay Bowes (@BowesChay) January 19, 2026
Glede na te izjave se ta ukrep obravnava kot politični in gospodarski odgovor Berlina na Trumpovo odločitev, da zaradi spora glede Grenlandije uvede dodatne carine na uvoz blaga iz osmih držav, ki pošiljajo izdelke na ameriški trg.
Nemčija razmišlja o povečanju najemnih pogodb za ameriška vojaška oporišča kot odgovor na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede 10-odstotne carine na blago iz več evropskih držav, piše Times.
Viri Timesa navajajo, da se ne razmišlja o zaprtju ameriških baz ali umiku ameriških vojakov iz Nemčije, temveč le o pregledu finančnih dogovorov, v okviru katerih ZDA uporabljajo nemške vojaške objekte.
Posebej bi lahko bila prizadeta glavna ameriška oporišča, kot sta Ramstein in Stuttgart, ki sta ključni logistični in poveljniški centri za ameriško vojsko v Evropi.
Za koliko natančno bi se lahko najemnina zvišala, še ni določeno.
All US bases exist soley for US power projection, the idea they are there for European protection is just childish. It is not a favour it is a calculated strategy designed to increas the US ability to project power!
— David Brookfield (- #NotACat (@DMBrookfield) January 18, 2026
It is also why Europe was blindsided by the US's stance, because… https://t.co/2E3hak3p1x
Nemška vlada po poročanju časnika zvišanje najemnine smatra za legitimen odziv na enostranske trgovinske ukrepe, ki jih je uvedel Washington, zlasti v času, ko so odnosi z evropskimi zavezniki zaradi grenlandskega vprašanja še bolj zaostreni.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na vse blago, uvoženo v Združene države Amerike iz osmih evropskih držav, kot del prizadevanj za reševanje grenlandskega vprašanja.
Trump meni, da je otok ključnega pomena za varnostne interese ZDA in ne skriva svoje namere, da ga poskuša spraviti pod nadzor Bele hiše.
Ursula von der Leyen hat den Krieg der NATO gegen Russland vorbereitet. 2015 hat Sie die Bundeswehr in die Ukraine entsendet.
— Friedemann Wo (@FriedemannWo) January 18, 2026
Unter US Kommando wurden die Kiewer Truppen für den Bürgerkrieg im Donbass trainiert, und die Kompatibilität der Waffen getestet.https://t.co/xv3IlEaMMf
Ta odločitev je povzročila nezadovoljstvo v več evropskih prestolnicah, Berlin pa zdaj razmišlja o konkretnih ukrepih za odgovor na nove trgovinske ovire.
Prej je bilo objavljeno, da so nemške oborožene sile nenadoma prekinile svojo misijo na Grenlandiji in bliskovito zapustile otok.
Die #Merz-Regierung verspricht mehr Verantwortung – Arktis, Ukraine-Garantien, Nato-Ostflanke.
— Schneekönigin (@Shinsho_ni) January 18, 2026
Die Realität der #Bundeswehr:
Keine einzige nato-konforme, durchhaltefähige Brigade
Massive Digitalisierungsprobleme
Materialmangel & fehlende Ausbilder durch neuen Wehrdienst
Passt… pic.twitter.com/LTuRrrtW5J
Ta poteza je še dodatno spodbudila ugibanja o naraščajočih napetostih med zavezniki znotraj Nata, zlasti glede arktične regije, katere pomen narašča zaradi varnostnih, energetskih in geopolitičnih interesov velikih sil.
Zvišanje najemnin za ameriške baze v Nemčiji, če bo izvedeno, bi lahko postalo eden prvih konkretnih korakov Berlina kot odgovor na Trumpovo trgovinsko in zunanjepolitično strategijo do Evrope.
