Donald Trump zaradi dogovorov z demokrati izgublja podporo svojih republikancev

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo novinarjem dejal, da bo kongres v pol leta zanesljivo sprejel zakon, ki bo uredil status ljudi, ki so jih v ZDA kot mladoletne pripeljali njihovi starši. Trump je v torek ukinil zaščito pred izgonom za te ljudi, ki jo je z ukazom uvedel njegov predhodnik Barack Obama.

Trumpova odločitev za preklic Obamovega izvršnega ukaza, ki je milijonu nezakonitim priseljencem dala začasni urejen status, je po ZDA sprožila številne proteste, čeprav so glede na Trumpova zagotovila in časovnico njegovega ukaza morda nepotrebni.

Ali Trump znova samo blefira ?

Ker kongres ni bil sposoben ukrepanja glede celovite imigracijske reforme, je Obama leta 2012 sprejel tako imenovani program "Odložene akcije za prihod v otroštvu" ali Daca. To pomeni, da je nezakonitim priseljencem, ki so prišli v ZDA kot mladoletniki omogočil, da pridejo do vozniških dovoljenj in drugih papirjev, ki so potrebni za normalno življenje brez strahu pred izgonom v države, ki jih niti ne poznajo.

Trump je ukazal, da jim zaščita poteče čez pol leta in dodal, da naj kongres v tem času njihov status uredi po pravilih z zakonom, ki bo trajen. Kmalu zatem je tvitnil, da bo zadevo še enkrat obravnaval, če kongres tega ne bo sposoben. Trenutno nič ne kaže, da bo kaj bolj uspešen kot leta 2012. Trumpa namreč zanima le uspešna davčna reforma, ki bo obliž na rano propadlemu poskusa ukinitve zdravstvene reforme Baracka Obame. Ker pa je Donald Trump z demokrati sklenil tudi dogovor o ponovnem dvigu meje zadolževanja proračuna bi ga to, skupaj z očitkom da pri ukinitvi DACA ne misli resno, pač pa samo "blefira" kot je zapisal Politico - lahko stalo upada podpore tudi v republikanskih krogih.

Trump je namreč sredo z demokratskima voditeljema v kongresu, senatorjem Charlesom Schumerjem in kongresnico Nancy Pelosi dosegel dogovor o povišanju dovoljene meje javnega dolga, da bo trajala do sredine decembra, do takrat pa so se dogovorili tudi o začasnem podaljšanju proračunskega financiranja delovanja zvezne vlade. Trump upa, da bodo v tem času dodelali davčno reformo, nato pa naj bi se dogovarjali o programu Daca.

Republikanski kongresniki, ki so vzeli zares Trumpove napade na priseljence v času lanskoletne predsedniške kampanje, so zaradi te nepričakovane Trumpove poteze ogorčeni. Kongresnik iz Iowe Steve King ga je takoj napadel, da ni uresničil predvolilne obljube o brezpogojni ukinitvi Daca prvega dne na oblasti in predsednikovo mencanje označil za amnestijo ilegalcem, kar je strupena beseda za republikanske politične kandidate pri njihovi bazi.

Novembra 2018 bodo kongresne volitve in jasno je, da bo uzakonitev Daca odvisna le od demokratov in manjšine zmernih republikancev, če bosta predsednik predstavniškega doma Paul Ryan in vodja senatne večine Mitch McConnell to sploh dala na dnevni red glasovanj. Ryan se je dokopal do vodilnega položaja z obljubo, da predstavniški dom ne bo glasoval o imigracijski reformi.

Ryan je v sredo sicer izjavil, da bo možno nekaj sprejeti, ampak le, ob aktivnem sodelovanju Trumpa. Če bo predsednik podprl predlog, potem ga bo morda mogoče potrditi. V zameno želi Ryan krepko utrditev mejne varnosti, kar želi tudi Trump, demokrati pa so se pripravljeni pogajati.

Eden od načinov za utrditev mejne varnosti je tudi razvpiti Trumpov zid na meji z Mehiko, za katerega od kongresa doslej ni uspel dobiti dovolj denarja, ne glede na obljube, da bo na koncu denar izsilil od Mehike, česar ne jemljejo resno niti številni njegovi podporniki. Nekateri ameriški analitiki zato menijo, da je Trump ukinil Daca zato, da kasneje v pogajanjih o zakonu od demokratov izsili denar za svoj zid.

Kot piše New York Times  pa je takšen scenarij "nočna mora" za nekatere najbolj radikalne republikance, ki bi Trumpu lahko pričeli vse bolj odrekati podporo. "To je scenarij, ki ga imajo najbolj konservativni pristaši predsednika Donalda Trumpa za najhujšo nočno moro. In vse kaže, da se je v sredo uresničila: politični novinec pri sklepanju dogovorov, katerega ideologija in lojalnost sta bili zmeraj vprašljivi, se je dogovoril z demokrati," piše NYT. Če ta odločitev po oceni NYT "ne bo prelomna točka med predsednikom in njegovo osrednjo, skrajno desno bazo, ki ga podpira, pa je to bolj kot karkoli drugega njegovo krhko politično koalicijo približalo točki prevrata, ki bi lahko vodila v odkriti upor," ocenjuje New York Times. Republikanci so bili namreč zaradi Trumpove poteze "osupli" in "besni".

Kako je Donald Trump "požgal mostove" s svojo bazo

"To so trenutki, ki bi lahko uničili predsednikovanje predsednika Trumpa. On ni 'teflonski'. Trump je danes zapravil nekaj političnega kapitala," je dejal David Bozell, predsednik podporne skupine Za Ameriko in Trumpov podpornik, ki opozarja, da bodo Trumpovi podporniki predsednikove poteze v naslednjih nekaj mesecih spremljali "zelo pozorno".

Nekateri drugi analitiki so prepričani, da je Trump s to potezo "požgal mostove" s samoniklimi konservativnimi gibanji, ki so ga pripeljala na oblast. Vodilna konservativna spletna stran Breitbart, ki jo vodi še nedavno najpomembnejši trumpov strateg Steve Bannon je spremembo Trumpove politike napovedala z enostavnim naslovom: "Poglejte si močvirje," s sliko srečanja Donalda Trumpa z voditelji demokratov.

Donald Trump je namreč v svoji predsedniški kampanji trdil, da bo "izsušil močvirje" in presekal finančni dotok sredstev iz državne blagajne v smer različnih po njegovi tedanji oceni za državo škodljivih, "liberalnih" programov in projektov, ki naj bi jih podpirali demokrati. S sporazumom z demokrati glede začasnega dviga ravni za zadolževanje države - zaradi česar bodo demokrati lahko zahtevali velike koncesije od predsednika ZDA in tudi ohranitev teh projektov - pa je Trump še dodatno destabiliziral stanje v svoji republikanski stranki, ki se sedaj nahaja pred novimi političnimi razkoli.

Na to se več kot očitno pripravlja tudi Steve Bannon, ki je na socialnih omrežjih objavil samo eno besedo - "#Vojna". Po poročilu New York Timesa pa naj bi se že od kar je nedavno odšel iz Bele hiše sestajal z različnimi večjimi podporniki Donalda Trumpa in jih prepričeval v nujnost ponovnega boja za njihove vrednote - in tokrat celo proti Donaldu Trumpu, če bo potrebno. 

"Zagotovo vem samo nekaj - da lani nisem delala tako težko, da bi izbrali večino v predstavniškem domu in senatu samo zato, da bi v Belo hišo poslali Trumpa, da bi ta nato izvrševal liberalne politične prioritete," je dejala Jenny Beth Martin, ustanoviteljica "čajnih domoljubov" in gibanja "čajank", ki se zavzema za obnovo tradicionalnih vrednot ameriške družbe.

S podporo, ki je na zgodovinskem minimumu, pa si bo Donald Trump zelo težko privoščil še dodatne izgube podpore, tokrat celo v vrstah tistih, ki so ga pripeljali na oblast. Za predsednika ZDA bi lahko bilo to morda celo bolj usodno kot vse priskave o "ruskem vpliviu na volitve" in politično nasprotovanje, ki ga doživlja dan za dnem v kongresu, senatu in s strani posameznih ameriških agencij.

V republikanski stranki jih je bilo že letos strah, da bodo v predstavniškem domu parlamenta na "vmesnih volitvah" novembra naslednje leto izgubili večino, sedaj pa jim grozi politični razkol, zaradi katerega bi mnogi najbolj motivirani volivci lahko ostali doma, kar bi omogočilo še večjo zmago demokratov.