četrtek, 01. maj 2025 leto 30 / št. 121
Dogovor med ZDA in Ukrajino o naravnih virih: ZDA ugriznile v vabo, s katero bi Bidnova vojna lahko postala Trumpova
ZDA in Ukrajina sta podpisali sporazum o naravnih virih, ki Washingtonu v zameno za pomoč pri okrevanju ukrajinskega gospodarstva omogoča dostop do obsežnih nahajališč mineralov v državi.
Dogovori o tem sporazumu so potekali več mesecev in so postali glavna točka spora v odnosih med Washingtonom in Kijevom.
Preferencialni dostop za ZDA
Sporazum ustanavlja skupni ameriško-ukrajinski naložbeni sklad za obnovo, ki bo pritegnil naložbe v ukrajinsko gospodarstvo, zlasti v zvezi s projekti raziskovanja virov.
Po besedah namestnika ukrajinskega ministra za gospodarstvo Tarasa Kačke bodo ZDA imele prednostni dostop do naložb v pridobivanje mineralov redkih zemelj.
New York Times je ocenil, da »dogovor ne bo imel velikega pomena«, če Rusija in Ukrajina ne bosta uspeli doseči trajne prekinitve ognja.
Ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko pa je dejala, da bo sklad deloval kot »enakopravno partnerstvo«, pri čemer nobena stran ne bo imela prevladujočega glasu.
Ukrajina bo ohranila »popoln nadzor nad viri« - vključno s podtaljem - in bo še naprej določala pogoje in lokacije črpanja. Sporazum prav tako ne prenaša nobenih podjetij v državni lasti v zasebne roke.
Razdelitev 50/50
Ukrajina bo v sklad prispevala 50 % novih najemnin za nova dovoljenja za črpanje, denar pa bo vložen izključno v Ukrajini.
V prvih desetih letih se dobiček ne bo razdeljeval, temveč bo v celoti ponovno vložen v ukrajinsko gospodarstvo, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo.
Prispevki in dobiček niso obdavčljivi.
Brez varnostnih jamstev za Kijev
Vendar v sporazumu ni omenjeno, da bi ZDA Ukrajini zagotovile varnostna jamstva, čeprav je bil to »eden od njenih prvotnih ciljev,« kot je opisal Reuters.
Kljub temu je tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce vztrajala, da bo sporazum okrepil varnost države: »Če je Amerika vaš prijatelj in partner, bo vaš narod v boljšem položaju. Varnostna komponenta je že samo v naši prisotnosti.«
Pretekla pomoč ZDA ni vključena
Sporazum o virih »se osredotoča na prihodnjo in ne preteklo vojaško pomoč ZDA,« je sporočilo ukrajinsko ministrstvo za gospodarstvo in dodalo, da prihodki iz že aktivnih projektov niso vključeni v skupni investicijski sklad.
Po besedah Sviridenka sporazum »ne vključuje nobenih določb v zvezi z ukrajinskimi dolžniškimi obveznostmi do ZDA«.
ZDA so pred tem sporazum prikazovale kot način, s katerim naj bi Ukrajina vrnila preteklo vojaško pomoč, ki jo je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa ocenila na 350 milijard dolarjev.
Ukrajina je vztrajala, da je bila pretekla pomoč zagotovljena brezpogojno, hkrati pa jo je ocenila na 90 milijard dolarjev.
Po podpisu sporazuma je Trump predlagal, da bi lahko ZDA »teoretično« od sporazuma dobile veliko več kot 350 milijard dolarjev.
Ameriški republikanski senator Lindsey Graham je sporazum opisal kot »izjemno koristen za ameriško gospodarstvo« in dodal, da bo izboljšal vezi med Washingtonom in Kijevom.
Odzivi
New York Times je ocenil, da »dogovor ne bo imel velikega pomena«, če Rusija in Ukrajina ne bosta uspeli doseči trajne prekinitve ognja.
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da so ZDA v bistvu prisilile Ukrajino, da za ameriško pomoč plačuje z minerali.
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da so ZDA v bistvu prisilile Ukrajino, da za ameriško pomoč plačuje z minerali.
Sporazum pa je po oceni neodvisnih analitikov bil že od začetka zasnovan kot vaba, s katero bi evropske članice zveze NATO omogočile novi ameriški vladi, da ostane podpornica Ukrajine v vojni zoper Rusijo.
Če bo Donald Trump ta sporazum uporabil zato, da bo nadaljeval z vojaško podporo Ukrajini, kar še vedno ni povsem jasno, potem bo to pomenilo, da bo »Bidnova vojna« iz katere je Trump želel izstopiti - postala Trumpova vojna.
Trump bi namreč sedaj lahko imel motivacijo, da z vojno nadaljuje, da bi zaščitil ameriške investicije.
To pomeni, da bi se Trumpu lahko ponovila usoda njegovega predhodnika – Trump je namreč končal vojno v Afganistanu, vendar je krivda za neslaven konec vojna bila na koncu pripisana Joeu Bidnu, ki je ukazal dokončen umik.
Na podoben način bi lahko Trump, s podaljševanje pošiljanjem orožja Ukrajino prevzel odgovornost za neslaven konec vojne v Ukrajini.
Prav na to možnost je že januarja letos Trumpa opozarjal njegov prvi zunanjepolitični svetovalec, ki je spomnil na podobno usodo še enega ameriškega predsednika.
Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je opozoril, da bi se lahko novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump zapletel v ukrajinski konflikt, če ne bo takoj ukrepal za omejitev vpletenosti Washingtona.
V intervjuju za Politico, je Steve Bannon razmere primerjal z ravnanjem nekdanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona z vojno v Vietnamu, saj je podedoval konflikt od prejšnje administracije, ki ga je na koncu opredelil.
»Če ne bomo previdni, se bo to spremenilo v Trumpov Vietnam. To se je zgodilo Richardu Nixonu. Na koncu je bil 'lastnik' vojne in je šlo za njegovo vojno, ne za vojno Lyndona Johnsona,« je dejal Bannon, ki ni več ključna oseba v Trumpovi administraciji.
Nixon je v kampanji leta 1968 obljubil, da bo končal vojno, vendar je, ko je prišel na položaj, stopnjeval vpletenost ZDA z obsežnimi bombnimi akcijami in vdori v Kambodžo in Laos, preden se je končno pogajal o umiku iz Vietnama.
Bannon je opozoril je, da bi ukrajinska vojna lahko zasenčila njegovo predsedovanje, če se Trump jasno ne zaveže, da bo ustavil vojaško pomoč Ukrajini.
Nixon je v kampanji leta 1968 obljubil, da bo končal vojno, vendar je, ko je prišel na položaj, stopnjeval vpletenost ZDA z obsežnimi bombnimi akcijami in vdori v Kambodžo in Laos, preden se je končno pogajal o umiku ameriških sil iz Vietnama.
"Ukraine risks being ‘Trump’s Vietnam,’ says Steve Bannon"https://t.co/n7ysi7439T
— Tony Heller (@TonyClimate) January 21, 2025
Vojna je postala odločilno in kontroverzno vprašanje Nixonovega predsedovanja.
REPORTER: You said you would end the Russia-Ukraine war on your first day in office
— Aaron Rupar (@atrupar) January 21, 2025
TRUMP: Well, this is one half a day. I have another half a day left. We'll see. pic.twitter.com/RE7br7dgw5
Trump je med svojo kampanjo leta 2024 večkrat izjavil, da bo končal vojno v Ukrajini »v 24 urah« , če bo ponovno izvoljen, vendar nikoli ni navedel podrobnosti o tem, kako bo to storil.
Čeprav je kritiziral ameriško vojaško pomoč Ukrajini, ni izrecno izjavil, da bo pomoč trajno prekinil.
No more endless money supply pipelines to dictator Zelensky and his corrupt regime in Ukraine.
— Allén Mûtähi (@AllenNext) January 21, 2025
pic.twitter.com/vRr5mYUE4B
Bannon je Trumpa pozval, naj jasno izrazi svoje stališče v inavguracijskem govoru - a se to ni zgodilo.
Še več, Trump je po govoru nastopil z lažno trditvijo, da je Rusija izgubila že več vojakov kot Ukrajina in to celo milijon (Ukrajina pa samo 700.000), ter Rusijo izpostavi kot državo, ki noče kompromisne rešitve konflikta.
So trump failure #1 and likely the first of a very long list. So much for ending the war within 24 hrs of office. The only true trump policy is bullshit baffles brains.
— Rod Lukey (@rod_lukey) January 21, 2025
Rusija se je s skepso odzvala na Trumpovo obljubo o hitri rešitvi spora.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je podvomil o izvedljivosti hitre rešitve.
John Mearsheimer: The Russians Are Going to Win a Big Victory
— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) January 21, 2025
Putin is a very smart guy.
Boris Johnson is a super hawk. He's a Russophobe of the first order. And he, like most people in the West at the time, thought that Ukraine could win the war.
The United States bears… pic.twitter.com/Hy5fxOmeEK
V naslednjih mesecih so se po pogovorih med Rusijo in ZDA odnosi med obema državama nekoliko otoplili, ZDA pa so zaostrile odnose z Ukrajino.
»Bidnova vojna«, iz katere je Trump želel izstopiti - bi lahko postala Trumpova vojna. Trump bi namreč sedaj lahko imel motivacijo, da z vojno nadaljuje, da bi zaščitil ameriške investicije.
Vendar do jasnega preloma in konca pošiljanja orožja v Ukrajino - razen enotedenske prekinitve - ni prišlo.
Moskva vztraja, da mora vsak mirovni dogovor vključevati priznanje nove ozemeljske realnosti in obravnavati temeljne vzroke konflikta.
Dogovor ZDA z Ukrajino je zato voda na mlin evropskih podpornikov vojne v Ukrajini, ki bi lahko vojno še zaostril in bi na koncu lahko imel - še slabše posledice za Ukrajino in Evropo.
