»Dobrodošli doma!« V štirih entitetah Ukrajine za pridružitev Rusiji, »nepriznanje referendumov« pa brez učinka

»Dejstva na terenu se bodo že spremenila.«

S temi besedami so ameriški diplomati, ki so leta 2008 v svoji »washingtonski depeši« dajali navodila slovenskemu diplomatu Mitji Drobniču o tem, kako naj Slovenija kot predsedujoča EU ravna ob razglasitvi neodvisnosti Kosova opisali glavno spremembo, ki se je zgodila.

Ameriške in slovenske diplomate tedaj niso zanimali mednarodno pravo, protesti matične države (Srbije) ob odcepitvi Kosova, kritike tedanjega srbskega predsednika Borisa Tadića, nasprotovanje Rusije, Kitajske in velikega števila držav sveta (med njimi je bilo tudi pet članic EU) enostranski odcepitvi Kosova od Srbije.

Ni jih zanimalo niti to, da na Kosovu sploh ni bilo mednarodno veljavnega referenduma o tem vprašanju in da se stotisoči pregnanih Srbov s Kosova ni moglo in se še vedno ne more vrniti v svoja domovanja na Kosovu.

Še več, v vseh teh letih po letu 2008 so evropski posredniki in institucije skupaj z večino držav Evropske unije, med katerimi je bila tudi Slovenija, vztrajali, da mora Srbija priznati odcepitev Kosova, česar ta država do danes ni naredila.

Ampak tudi v mednarodni politiki se vse vrača in vse plača. Sedaj protesti ZDA in EU ne zanimajo Rusije.

Nekateri smo opozarjali, da gre leta 2008 pri poskusu enostranske odcepitve Kosova in priznanju Kosova kot države za zelo slabo odločitev, ki bo privedla do nasprotnih reakcij – in bili deležni različnih pritiskov in napadov.

Toda te dni se odločitev ZDA in 22 držav EU, da s priznanjem Kosova prve porušijo mednarodno priznano mejo v Evropi, vrača kot bumerang – z enostransko spremembo meja njihove zaveznice, Ukrajine, v kateri se je večina prebivalstva na vzhodu države po osmih letih od nezakonitega puča leta 2014 (podprtega s strani ZDA in EU) odločila za pridružitev Rusiji.

Referendumi so potekali od 23. do 27. septembra, republike Donbasa in osvobojene regije pa so z veliko večino glasovale za pridružitev Ruski federaciji.

Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo na referendume o pridružitvi Rusiji in poudarilo, da so se ljudje svobodno odločili.

»Rezultati glasovanja govorijo sami zase: prebivalci Donbasa, Hersona in Zaporožja se ne želijo vrniti v stara življenja in so se zavestno in svobodno odločili za Rusijo,« je zapisano v izjavi ruskega zunanjega ministrstva.

Na ministrstvu so poudarili, da so glasovanja potekala v skladu z normami in načeli mednarodnega prava, pri čemer se sklicujejo na Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Helsinški sporazum iz leta 1975 in sodbo Meddržavnega sodišča glede Kosova iz leta 2010.

V zadnjih petih dneh je volilna udeležba v Donecki ljudski republiki (DLR), Luganski ljudski republiki (LLR) ter regiji Herson in regiji Zaporožje močno presegla prag 50 odstotkov registriranih volivcev.

Ljudje so kljub ukrajinskim bombnim napadom in grožnjam s terorističnimi napadi in sankcijami prihajali na volišča.

Rezultati so zagotovili veliko podporo za pridružitev Rusiji med volivci: »za« jih je glasovalo 99,23 odstotka v Donecki ljudski republiki, 98,42 odstotka v Luganski ljudski republiki, 87,05 odstotka v regiji Herson in 93,11 odstotka v regiji Zaporožje.

Po razglasitvi izida referendumov je namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta in nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev v svoji objavi na Telegramu zatrdil, da so izidi referenduma »jasni«, in pozdravil ljudi v regijah Donbas, Herson in Zaporožje z besedami: »Dobrodošli doma, v Rusiji!«

#Referandum -> #Odessa #Mykolaiv #Dnipro #Kharkiv pic.twitter.com/SPDi8hEiGO

— UkraineNews (@Ukraine66251776) September 27, 2022

Članice EU in ZDA ter številne države sveta tega referenduma sicer ne priznavajo kot veljavnega.

Pri tem trdijo, da so bili referendumi izvedeni v času vojaških razmer (kar je res), da so bili prebivalci v odločitve prisiljeni s puškami (kar ni res), da je referendum kršitev zakonodaje Ukrajine (kar je res) in mednarodnega prava (kar ni res).

Ruske postopke ob tem dvolično kritizirajo prav tisti politiki, mediji in novinarji (tudi na Slovenskem), ki so vneto podpirali pravico do samostojne poti Kosova, celo brez referenduma (na čemer trdno stojijo še denas), hkrati pa razglašajo referendume na vzhodu Ukrajine za kršitev mednarodnega prava. Tako kot prikazuje karikatura spodaj.

Zahodni komentatorji tudi trdijo, da v OZN rezultatov ne priznavajo in da so ti referendumi »nični in neveljavni.«

To seveda ni res.

Kot je že odločilo Meddržavno sodišče v Haagu v posvetovalnem mnenju o deklaraciji o neodvisnosti Kosova lahko ljudstvo izraža svojo voljo, to pa ni kršitev nobenega mednarodnega zakona.

Ukraine has been turned into a CIA theme park – run personally by CIA director John Brennan in Kyiv, w/ dozens of CIA & FBI "special units" setting up a "security structure" that oversees savage attacks on those who opposed the February coup. @johnpilger https://t.co/1Q3YIh1xUB

— Elijah J. Magnier  (@ejmalrai) September 26, 2022

Integriteto neke države lahko ob tem po mnenju sodišča kršijo le druge države – ne pa prebivalci iste države.

Do kršitve pozitivnega mednarodnega prava bo prišlo šele sedaj – v trenutku, ko se bodo vse štiri entitete pridružile Rusiji, v nasprotju z voljo Ukrajine in z dejanjem Rusije.

Kršiteljica bo Rusija, toda v tem primeru bo Rusija ravnala enako, kot so pred tem ravnale druge kršiteljice mednarodnega prava v primeru Kosova, zaradi česar je to kršitev mogoče razumeti tudi kot povračilni ukrep – ti pa so v mednarodnem pravu dovoljeni.

Rusija se ob tem lahko sklicuje na številne navedbe zahodnih držav, ki so doslej zagovarjale pravico do »zdravilne odcepitve« manjšin pred samim Meddržavnim sodiščem v Haagu.

To sodišče o tem sicer ni odločalo, toda države, ki so zagovarjale pravico »napadenih« manjšin da se odcepijo od matične države v enem primeru (Kosova od Srbije) so zadnje, ki bi smele kritizirati odločitev predvsem Rusov na vzhodu Ukrajine, da zapustijo svojo državo, ki jih terorizira že najmanj 8 let.

Nepomembno je tudi dejstvo, da mnoge države sveta rezultatov referendumov ne bodo priznale.

Priznanje je ključnega pomena za obstoj držav le tedaj, ko te poskušajo v mednarodni skupnosti preživeti kot samostojne entitete.

Štiri entitete dosedanje Ukrajine pa bodo po bolj ali manj kratki neodvisnosti postale del Rusije – ki je že mednarodno priznana država. Njihov obstoj pa bo odslej varovala ruska država.

To pa pomeni, da bo le s politiko »nepriznavanja« zelo težko spremeniti pridružitev štirih entitet Rusiji.

Še več, ker niso popolnoma osvobojene, bo sledil ultimat režimu v Kijevu in prava vojna Rusije in Ukrajine.

Dejstva na terenu se bodo tako znova spremenila - a tokrat v škodo tistih, ki so z nasiljem prvi teptali meje.

Evo sad skinuh sa Telegrama, suze mi idu, pitam se dokle ide ludilo... pic.twitter.com/EAcz6H2AUY

— Doktor (@DrSava) September 28, 2022

ZDA in Evropska unija Srbijo že desetletja silijo, da naj prizna novo realnost na terenu lastnega ozemlja.

Zdaj imajo tako v Washingtonu kot Bruslju lepo priložnost, da priznavanje nove realnosti poskusijo še sami, s priznavanjem nove realnosti okrnjene Ukrajine.

Če ne, se bo postopek zmanjševanja Ukrajine najbrž samo še nadaljeval.