Danska RTV: odslej krščanstvo namesto multikulturalizma

Politične spremembe, do katerih je prišlo po volitvah na Danskem leta 2015 počasi a zagotovo vplivajo tudi na spremembe pri poročanju danske javne radiotelevizije (DR).

V novih navodilih javnemu informativnemu mediju DR, ki jih je izdalo dansko kulturno ministrstvo, je navedeno, da mora javni servis v svojih oddajah poudarjati, da je danska družba utemeljena na načelih »demokracije in ima korenine v krščanstvu.« Pred temi smernicami so bile v veljavi smernice, ki so navajale, da mora javni servis »delati za promocijo integracije v danski družbi.«

Nejasen pojem »integracije« je bil s tem zamenjan, tako da bodo v javnem servisu odslej morali promovirati »Dansko, utemeljeno na skupnosti, zgrajeni na vrednotah demokracije, enakosti in svobode govora.« Medijsko politiko na danskem uravnavajo ob pomoči političnega sporazuma s strani vlade in parlamenta (Folketing). Novi medijski dogovor (Mediepolitisk aftale) bo veljaven v obdobju 2019-2023 in bi lahko srednjeročno vplival na spremembe poročanja javnega servisa.

Volitve na Danskem so bile sicer leta 2015, tedaj pa so stranke »modrega bloka« z majhno razliko premagale stranke »rdečega bloka« in si z 90 proti 89 sedeži zagotovile večino.

Deset dni zatem so oblikovali manjšinsko vlado. Vlado podpirajo Danska ljudska stranka, Liberalno zavezništvo in konservativna Ljudska stranka. Lars Løkke Rasmussen je postal predsednik vlade.

Da se je v medijskih smernicah znova pojavila omemba »krščanstva« gre zasluga protimigrantski Danski ljudski stranki (DF), ki si je prizadevala za poudarjanje danske kulture v politiki nove vlade in medijski politiki. V tej stranki so prepričani, da je bil pred spremembami ta del medijskih smernic »slab« in da mora DR »predstaviti krščansko kulturno izročilo v večji meri.«

Nekateri so kritični do novih sprememb. »Vpliv DF je jasen in mislim, da gre za nekorektno povzdigovanje konservativnih vrednot. To je še en korak v smeri politične agende, ki ne želi integrirati ljudi,« je dejal Jacob Mark, tiskovni predstavnik Ljudske socialistične stranke.

»To je alarmantno, saj takšen jezik izključuje v tako pluralistični družbi, kot je danska. Danska družba je zgrajena na krščanskih vrednotah, toda v enaki meri tudi na svobodi govora in različnosti,« ocenjuje  Marianne Jelved, tiskovna predstavnica Socialnih liberalcev (Radikale Venstre).

V državi, ki ima ministra za verske zadeve, je sicer 75 odstotkov populacije protestantske vere, Danska cerkev pa je tudi »uradna« državna religija. Islam predstavlja največjo manjšinsko versko prepričanje.

Število prebivalstva te veroizpovedi se je zaradi prihoda migrantov in beguncev v zadnjem času precej povečalo. Leta 2015 je bilo na Danskem okoli 263.000 muslimanov, dve leti zatem pa je njihovo število že 306.000 - v 5,7 milijonski državi.

Danski parlament je nedavno sprejel tudi zakon, ki je s 1. avgustom letos prepovedal nošnjo nikabov in burk.

75 poslancev je glasovalo za, medtem ko je trideset nasprotovalo zakonu. Zakon tako prepoveduje nošnjo kakršnegakoli oblačila, ki bi zakrivalo obraz v javnosti, v nasprotnem primeru pa narekuje denarno kazen. Prva kršitev zakona bo kaznovana s tisoč kronami (134 evrov), medtem ko bodo serijski kršitelji kaznovani z desetkratnikom osnovne kazni.