Čakajoč na Rusijo: azerbajdžanska vojska napreduje, ogrožen že koridor Gorskega Karabaha z Armenijo

Položaj v Gorskem Karabahu je po mesecu dni neprestanih bojev in številnih prekršenih premirjih vse slabši za – Armenijo in separatiste, ki branijo svoje ozemlje in krščanske vrednote pred prodiranjem azerbajdžanske vojske.

Armenci so se borili zelo dobro, toda Azerbajdžan je več desetletij vlagala v vojsko ogromna sredstva, ki so jih pridobili s prodajo nafte in plina, v zadnjem času pa si je pridobil tudi veliko sodobne opreme, predvsem dronov in brezpilotnih letalnikov ter drugega »lebdečega streliva« (loitering munition) predvsem iz Turčije in Izraela, ki je popolnoma spremenilo potek vojne.

#Azerbaijan attacked Armenian military post near Iranian border: MoD https://t.co/vV1xbAJx6e #Armenia #Karabakh

— Al-Masdar News (@TheArabSource) October 27, 2020

Letalniki so dveh vrst – eni izstreljujejo vodene rakete, drugi pa se preprosto »zaletijo« v tarče in pri tem uničijo tarčo in sebe. Omogočajo pa zelo natančne napade.

Na to nevarnost Armenci očitno niso bili dobro pripravljeni, azerbajdžanskih dronov pa je v zraku toliko, da jih kljub neprestanemu sestreljevanju s strani armenskih protizračnih sil ne zmanjka.

Droni pa imajo le eno pomanjkljivost – ne morejo zasesti ali obdržati ozemlja, zato se vse bitke še vedno na koncu odločajo z neposrednimi spopadi oboroženih sil.

Ob tem Azerbajdžanu nesebično pomaga Turčija, ki ima v tej državi na stotine »vojaških svetovalcev«, obenem pa naj bi organizirala tudi prihode več sto prostovoljcev oziroma plačancev, predvsem iz Sirije.

Uradna Ankara sicer te navedbe zanika. Zelo možno je tudi, da turški specialisti neposredno na daljavo operirajo z azerbajdžanskimi droni.

Ti pogosto služijo tudi zato, da dajejo podatke topništvu. Spodaj je posnetek topniškega napada na armenske sile.

During the battles in the direction of Gubadli, the artillery units of the Azerbaijani Army destroyed the units of the Armenian armed forces.#KarabakhisAzerbaijan #StopArmenianOccupation #StopArmenianTerror#ArmenianTerrorism#LongLiveAzerbaijan#LongLiveAzerbaijanArmy pic.twitter.com/Dsa0Jl9Jtx

— Azerbaijan MOD (@wwwmodgovaz) October 20, 2020

Rusija ima z Armenijo sicer obrambni pakt, toda istočasno ima v zadnjem času vse boljše odnose s Turčijo in Azerbajdžanom, zato se ni aktivno vpletla v spopade.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v zadnjem času poleg pozivov k premirju povedal dve, pomembni zadevi –, da je v spopadih padlo po ruskih ocenah že 5000 ljudi, kar je bistveno več od priznanega števila žrtev ter da se spopadi izvajajo »na ozemlju Azerbajdžana.«

Glede na to, da torej tudi Rusija priznava ozemeljsko celovitost Azerbajdžana ima Armenija pri iskanju kompromisne rešitve vse manj manevrskega prostora.

Armenijo sicer v zadnjem času vse bolj podpira Francija.

Spopad med Armenci in Azerbajdžanom pa ima tudi vse bolj »verski« in civilizacijski karakter, kar razkriva tudi podpora Cipra in Grčije Armeniji ter muslimanskih držav Azerbajdžanu.

Michael Kofman iz washingtonskega Kennanovega Inštituta ocenjuje, da vojaškega spopada še ni konec, da pa bodo Armenci zelo težko povrnili izgubljeno ozemlje.

Vendar tudi azerbajdžanska vojska za napredovanje plačuje velike žrtve.

During this war, the attitude of the international community towards the #Artsakh issue changed significantly. World leaders now acknowledge and accept that Azerbaijan and Turkey are the aggressors. @NikolPashinyan pic.twitter.com/cmUaKd52ve

— Government of Armenia (@armgov) October 27, 2020

Uničenih je bilo že več deset tankov, oklepnih vozil in tudi letal.

Armenci so objavili posnetek sestrelitve azerbajdžanskega letala AN-2, ki se je preveč približalo armenskim silam.

Toda Armencem sedaj vse bolj grozi še hujša nevarnost.

Azarbajdžanske sile so tako s severa kot iz juga zasedle tako velika področja ozemlja Gorskega Karabaha, da bi lahko kmalu že odrezale Lahinski koridor, cesto, ki povezuje Gorski Karabah z Armenijo.

Koridor so večkrat napadli z raketnimi in letalskimi izstrelki, sedaj pa se je znašel tudi v dometu azerbajdžanskega topništva.

V samo nekaj dnevih bi lahko bil celo prekinjen, kar bi prekinilo dotok pošiljk, orožja, opreme, hrane in prostovoljcev iz Armenije.

Ob tem je azerbajdžanska vojska zasedla tudi Jabrayil, Hadrut in Fizuli.

.#Azerbaijan ignored the ceasefire. Not only have they continued their attack on the #Armenians of #Artsakh, they have shelled the nation of #Armenia. The world and the U.S. failed to #RecognizeArtsakh, #SanctionAzerbaijan, & #SanctionAzerbaijan. The blood is on our hands.

— Chris Bohjalian (@ChrisBohjalian) October 27, 2020

Marsikaj je sedaj odvisno od Moskve.

Če bo v popolnosti prepustila Armenijo na cedilu, bo Azerbajdžan še napredoval.

Toda če bo Putin ocenil, da je Azerbajdžan že zasedel dovolj ozemlja in je čas za kompromis, lahko predvsem Rusija tudi spremeni potek vojne.

Na to kažejo posnetki cele vrste MiG-ov 29 in helikopterjev, ki ih ima Rusija v Armeniji.

Te letalske sile bi se lahko vključile v boje le, če bi bilo napadeno armensko ozemlje.

Za zdaj se v večji meri to ni zgodilo, toda azerbajdžanske granate že padajo celo po Iranu in obmejnih armenskih mestih, zato ni izključeno, da bi to lahko bil povod za preobrat, rusko angažiranje in ponovno tišino na frontnih črtah –, ki pa so že premaknjene v škodo armenskih separatistov.