Božična drevesa po svetu – iz vreč peska, zelo stara, pregrešno draga, »plešasta« in prekucnjena

Božiča ni brez božičnih dreves. Božična drevesa pa so različna. Včasih tudi božična drevesa dobro simbolizirajo čas in usode ljudi, ki jih postavljajo. V Rimu so na primer prebivalci zelo jezni, ker se je njihovo božično drevo sredi trga zelo hitro posušilo, ker je videti »mrtvo« in so mu odpadle vse iglice. Pri tem je jelka, ki so jo v Rim pripeljali iz Tirolske in postavili 8. decembra mestni proračun stala kar 48 000 evrov, kar je sprožilo mnoga neprijetna vprašanja županu mesta. Kritiki opozarjajo, da podobna jelka v Vatikanu, ki so jo pripeljali iz Poljske, še vedno ni izgubila iglic. Mestna uprava je dejala, da bo »proučila vzroke bolezni novoletnega drevesa, vendar ni verjetno, da bi oblasti lahko preprečile »plešavost« jelke.

V Afganistanu, med ameriškimi vojaki je precej drugače. V kamniti pokrajini je zelo težko najti božična drevesca. Še posebej v pokrajini Helmand, ki velja za redno prizorišče bojev s talibani. Vojaki bi lahko dobili drevesca iz kmetij, ki bi jih donirale, ali iz vojaškega oporišča Bagram. Vendar so se ameriški marinci ob pomanjkanju drevesc znašli drugače in naredili svoje »božično drevo« v »vojaškem stilu«. Drevo so si zgradili kar iz zelenih vreč s peskom, ki jih sicer uporabljajo za zaščito pred sovražnimi kroglami, na »veje« iz vreč pa so obesili tudi okraske. Sliko so opazili na Twittru in ena od uporabnic je zapisala, da je to drevo »močna slika same vojske in opomin žrtvovanju, ki poteka za vse nas.«

V Beogradu se medtem soočajo z drugačnimi problemi. Podjetje, ki sicer redno dobiva vse javne natečaje za okraševanje srbskega glavnega mesta je namreč mestu izstavilo račun za njihovo jelko. In račun je astronomski – 83 000 evrov, kot je poročal portal »Pištaljka«, ki se ukvarja z bojem proti korupciji. Kar je celo dvakrat več kot stane jelka, postavljena na Rockefellerjevem trgu v New Yorku. Kmalu zatem se je oglasil v številne nepravilnosti vpleten župan mesta Siniša Mali, »začuden« nad tako veliko vsoto in napovedal, da bo pogodba takoj prekinjena.

Vendar je podjetje takoj zatem zastonj »doniralo« jelko mestu. Kar je javnost še dodatno pogrelo, saj je tudi to videti kot dokaz, da so nekatera podjetja »prisesana« na proračun mesta in so zato pripravljena narediti tudi takšne poteze. Beograd sicer v zadnjih letih iz leta v leto povečuje vsoto, namenjeno okraševanju mesta.  Letos naj bi za to namenili 800 000 evrov, okraske in lučke pa so razobesili že konec septembra. Po podatkih Pištaljke je bil tudi javni natečaj za okraševanje Beograda s pomočjo zelo natančnih opisov in slik okrasov, ki naj se postavijo, v resnici prirejen tako, da nobeno drugo podjetje razen grškega podjetja Fotodiastasi in njegovega hčerinskega podjetja Keep Light ni imelo možnosti, da zmaga na razpisu. Vse to je izzvalo tudi proteste v mestu.

Nekoliko drugačna je usoda drevesca v Kaliforniji, ki si je zaslužilo pozornost zato, ker svojo vlogo v družini Mistretta opravlja že – 34 let. Družina je drevo postavila pred 34 leti, ko je bila škotska pinija visoka manj kot meter in je lahko nosila samo eno vrvico z lučmi. Potem so jo preselili na vrt in za novo leto znova v hišo – in tako vse do danes. Res je, da danes bolj spominja na »novoletni grm« kot na drevo, je pa bistveno večja. Hkrati pa je s svojimi »selitvami« rešila kar 34 drugih dreves, ki niso bila posekana, kar je seveda nadvse ekološko, na kar sta Joe in Gina Mistretta še posebej ponosna.

Manj ponosni so na svojo jelko v Nashvillu. Postavili so jo že prvega decembra, kjer se je ob tem dogodku zbrala 2000-glava množica in poslušala prepevanje božičnih pesmi. Zaradi močnega vetra in dežja, verjetno pa tudi zaradi slabe pritrditve pa se je že okrašena, 12 metrov visoka jelka v tem mestu preko noči - prevrnila. Mestni očetje so se odločili, da je ne bodo več postavili pokonci, saj bi bili stroški za to preveliki. Župan mesta Megan Barry pa je prebivalce spomnil, da druga velika jelka na sosednjem trgu v mestu - še vedno stoji.