Bo Makedonija po četrt stoletja grške blokade postala Republika Nova Makedonija ?

Makedonija, ki se uradno, od leta 1993 ko je bila sprejeta v OZN, zaradi spora s Hrvaško imenuje »Bivša Jugoslovanska Republika Makedonija« (BJRM), oziroma v angleščini Former Yugoslav Republic of Macedonia (FYROM), bi po četrt stoletja morda končno lahko dobila svoje »pravo« uradno ime. Makedonski premier Zoran Zaev je namreč dejal, da bi kompromis lahko dosegli v roku šestih mesecev. Zaradi spora glede imena namreč Makedonija ne more postati niti članica EU in zveze NATO, Grčija pa je v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi njenega imena, pa tudi takratne zastave, ki je imela simbol Aleksandra Velikega, proti Makedoniji uvedla celo kratkotrajni embargo.  

Makedonija je Grčija

Grčija trdi, da je Makedonija ime njihove severne pokrajine in da se milijoni Grkov, ki živijo tam, imenujejo Makedonci. Grčija in Makedonija pa se »spopadata« tudi za dediščino Aleksandra Makedonskega, ki so mu v Skopju leta 2011 postavili največji spomenik na svetu. Ni sicer dvoma o tem, da je bil Aleksander Makedonski Grk, toda njegova Makedonija je bila precej večja od današnje  grške in »makedonske« Makedonije skupaj, saj je Aleksander veliki na koncu prišel tudi do Perzije, današnjega Irana.

V Makedoniji, kjer je na oblasti leva koalicija, upajo na hitro rešitev problema, saj je v Grčiji na oblasti prav tako levo-sredinska Syriza, ki manj stavi na nacionalizem od Nove demokracije in še bolj desnih strank. Vendar pa uspeh pogajanj ni povsem gotov, saj so naslednje leto v grčiji volitve, to pa zmanjšuje možnost kompromisa, v kolikor res ne bo sprejet že hitro.

Na naslednjem sestanku obeh držav ob pomoči odposlanca OZN bodo zato razpravljali o več predlogih. To so Nova Makedonija, Severna Makedonija in Gornja Makedonija, izključen pa ni niti kakšen nov predlog. Najverjetnejši pa je predlog Republika Nova Makedonija ali krajše Nova Makedonija. Ob tem tudi  Kalipso Nikolaidis, profesor mednarodnih odnosov na univerzi Oxford ter Veton Ljatifi, profesor mednarodnih odnosov na univerzi v Tetovu na spletni strani Evropskega sveta za zunanje zadeve skupaj predlagata novo kompromisno rešitev.

Skupaj sta analizirala razne različice od »Slovanske Makedonije«, ki je neprimerna zaradi neslovanskega prebivalstva v Makediniji do Repiublike Makedonije (Skopje), kjer obstaja verjetnost, da se bo beseda v oklepaju počasi izgubila. Najbolj sporno bi bilo ime »Vardarska Makedonija«, saj se je tako imenoval del Makedonije, ki je z mirom iz Bukarešte leta 1913 pripadel Kraljevini Srbiji.

Danes večina tega ozemlja (98,09 odstotka) pripada Republiki Makedoniji, medtem ko je manjši del (1,9 odstotka) ostal v Srbiji. Profesorja Ljatifi in Kalipso ocenjujeta, da ima največ možnosti ime Nova Makedonija, ker gre za novo, mlado državo in ima ime tudi pozitivno konotacijo, podobno kot New York ali Nova Zelandija.

Bo ime Makedonije je tudi »cerkveno vprašanje«?

Vendar pa po poročanju Večernjih Novosti (http://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:705642-Mediji-Pregovori-oko-spora-o-imenu-Makedonije-u-zavrsnoj-fazi-strah-i-od-mogucih-nemira) tudi ta predlog ne bo sprejet brez odpora. Predvsem v Grčiji. Včeraj se je namreč oglasila sinoda grške pravoslavne cerkve, ki se je zoperstavila kakršnikoli uporabi besede »Makedonija« pri oblikovanju kompromisne rešitve. Zoper tako rešitev so tudi pripadniki različnih organizacij, predvsem iz Soluna, ter velik del emigracije, ki živi zlasti v ZDA.

Nemška agencija Deutche Welle (DW) v makedonskem jeziku ocenjuje, da ta položaj »skrbi grško vlado«, saj bi te razmere lahko privedle celo do nemirov v Grčiji. Zato pogajanja potekajo zelo diskretno in daleč od oči javnosti.

Grška pravoslavna cerkev ocenjuje, da to ni samo nacionalno, temveč tudi cerkveno vprašanje in da imajo pravico, da se o tem opredelijo. V vladi to kritično ocenjujejo, saj je neimenovani predstavnik vlade za grški časnik Katimerini dejal, da se Cerkev meša v diplomatska vprašanja države, ne dopušča pa, da bi se država vmešavala v vprašanje cerkve.