REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Blokada pristašev vožda Črne gore Đukanovića »prebita« s helikopterjem, mitropolit SPC Joanikije ustoličen na Cetinju

Blokada pristašev vožda Črne gore Đukanovića »prebita« s helikopterjem, mitropolit SPC Joanikije ustoličen na CetinjuUstoličenje na Cetinju. Vir: Twitter

Kljub grožnjam, spopadom, protestom, solzivcem in rafalom je bil mitropolit Joanikije, vrhovni cerkveni voditelj »črnogorsko-primorske« mitropolije Srbske pravoslavne cerkve (SPC), tako kot zmeraj in kot zahteva tradicija - ustoličen v samostanu na Cetinju.

Med liturgijo so se iz mesta in iz smeri barikad slišale občasne - detonacije.

Mitropolita Joanikija in patriarha Srbske pravoslavne cerkve (SPC) Porfirija so do samostana in iz njega odpeljali v helikopterju.

Za varovanje obeh so skrbeli črnogorski policisti oboroženi z »dolgimi cevmi«.

Policija na Cetinju
Policija na Cetinju. Vir: Twitter

Do napetosti je prišlo zaradi groženj pristašev črnogorskega predsednika Mila Đukanovića in njegove stranke DPS, sicer poraženke na zadnjih volitvah, češ da tega ne bodo dovolili, ker naj bi pri tem verskem obredu šlo za dokaz nekakšnega »podrejanja Črne gore« Srbiji.

Đukanović naj bi se nahajal tudi osebno v Cetinju, nato naj bi po propadu blokade iz mesta zbežal.

Komentarji na družbenih omrežjih so bili zelo ostri in včasih tudi neprimerni.

V izjavi pa je Đukanović, nekoč tesen sodelavec srbskega predsednika Slobodana Miloševića dejal, da bi »samo človek brez dostojanstva« sebi dovolil, da »s helikopterskim desantom na črnogorsko prestolnico in pod zaščito zaščitnih antibalističnih pregrinjal vstopi v Cetinjski samostan in na ta način osramoti prestol Svetega Petra Cetinjskega

Tudi številni tuji mediji poročajo poenostavljeno in vse skupaj slikajo kot nekakšno nadaljevanje politike Slobodana Miloševića s strani Srbije in SPC, čeprav je očitno, da gre za notranji spor, torej za spore med samimi prebivalci Črne gore in za rezultate podivjanega Đukanovićevega črnogorskega nacionalizma, ki zunanje in notranje sovražnike vidi predvsem v veliki srbski manjšini in vernikih SPC.

V Črni gori je namreč okoli 35 odstotkov prebivalcev, ki se imajo za Srbe.

Na eni strani so črnogorski Srbi hkrati Črnogorci, ki si želijo ostati tesneje povezani s Srbijo, na drugi strani pa tisti Črnogorci, ki to zavračajo in se ob tem opirajo tudi na druge manjšine, na primer Albance in Bošnjake.

Vučić: »Mene bi razpeli, če bi vodil neke proteste proti neki verski skupnosti v Srbiji. Razpeli bi me v Bruslju in Washingtonu. Če pa je proti Srbom, potem se smatra, da je vse to dovoljeno.«

Na ta način so sicer pod okriljem korumpirane Đukanovićeve DPS-a v državi vladali okoli 30 let.

Vse do zadnjih parlamentarnih volitvah avgusta leta 2020, ko je Đukanović po treh desetletjih doživel zgodovinski poraz in je moral opoziciji predati oblast.

Tako se je Črna gora pred letom dni znašla na pragu nečesa, česar od razpada Jugoslavije še ni izkusila – zamenjave oblasti.

Ves ta čas ji je namreč vladala naslednica komunistov, Đukanovićeva Demokratična stranka socialistov (DPS).

V Srbiji pa tudi sosednji Črni gori je sicer največ vernikov Srbske pravoslavne cerkve.

Med verniki SPC je tudi večina Črnogorcev v Črni gori, toda za del črnogorske politike pod taktirko vožda Mila Đukanovića je to nesprejemljivo.

Predvsem DPS si želi nacionalne - »črnogorske cerkve« in pri tem podpira tiste, ki so takšno cerkev na novo tudi ustanovili.

Ker pa nimajo svojih objektov, so že pred dvema letoma s posebnim zakonom želeli razlastiti SPC in njeno lastnino nacionalizirati oziroma spremeniti v državno ter jo prepustiti novi »Črnogorski pravoslavni cerkvi.«

To pa se ni posrečilo, ker je prišlo najprej do velikega odpora prebivalstva, nato pa še do volitev, na katerih je Đukanovićeva DPS naposled izgubila oblast.

Barikade na Cetinju
Barikade Đukanovićevih privržencev na Cetinju. Vir: Twitter

Na podoben način so na Hrvaškem v času nacistične NDH poskusili iz dela SPC narediti »Hrvaško pravoslavno cerkev.«

Vendar Cetinje ostaja najbolj radikalno središče Đukanovićevih »komitov« ter pristašev DPS-a, zato so zagovorniki izgona SPC iz Črne gore pripravili tudi barikade.

Zaradi odločenosti vernikov SPC črnogorskega rodu, da branijo svoje verske voditelje je obstajala nevarnost resnih spopadov.

Do napetosti je prišlo zaradi groženj pristašev črnogorskega predsednika Mila Đukanovića in njegove stranke DPS, da dogodka v Cetinju ne bodo dovolili.

Vse se je dobro končalo, oba cerkvena dostojanstvenika pa sta varno zapustila Cetinje in odletela v Podgorico, kjer su ju prav tako pozdravili številni verniki.

Med akcijo policije je bil pridržan tudi svetovalec črnogorskega predsednika Veselin Veljović.

Predsednik Črne gore Milo Đukanović je bil namreč v resnici pravi voditelj omenjenih demonstracij, ki jih je poskusil zavarovati predsednik vlade iz vrst nekdanje opozicije Zdravko Krivokapić.

»Cetinje je mesto, v katerem je preko 90 odstotkov prebivalstva proti Srbski pravoslavni cerkvi in kjer obstaja izraženo sovraštvo proti tistim, ki pripadajo nekim drugim narodom, ne pa črnogorskemu. Ne bi dejal, da je to resnično sovraštvo, gre za vzpodbujeno s strani nekaterih politikov v Črni gori,« je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

»Mene bi razpeli, če bi vodil neke proteste proti neki verski skupnosti v Srbiji. Razpeli bi me v Bruslju in Washingtonu. Če pa je proti Srbom, potem se smatra, da je vse to dovoljeno,« je o dvojnih standardih mednarodne skupnosti spregovoril srbski predsednik.

Dodal je, da je imela Srbija leta 2014 stopnjo javnega dolga glede na BDP 79 odstotkov, Črna gora pa 52 odstotkov.

Srbija ima danes to razmerje 55,4 odstotka, Črna gora pa okoli 99 odstotkov, »končala pa bo na 104 do 105 odstotkov.«

Tudi BDP Srbije naj bi bil že 51 milijard dolarjev, črnogorski pa je 3,8 milijarde.

Povprečna plača je bila leta 2014 v Srbiji 330 evrov, v Črni gori pa 550 evrov.

Danes v Srbiji povprečna plača znaša 558 evrov, v Črni gori pa 525 evrov, je dodal srbski predsednik in sporočil predsedniku Črne gore Đukanoviću, da »ne bo poniževal« Srbije.

Ko verske zadeve politiki razglasijo za politične, politika res ni več umetnost možnega, pač pa zdrsne v čisto iracionalnost.

Črnogorski predsednik si je zaradi 30 let starih in skrbno negovanih stereotipov o večno krivih Srbih in agresivni SPC, kot orodju države dovolil takšno hujskanje k nestrpnosti, zaradi katerega bi se v vsaki normalni državi znašel za zapahi.

Delite članek