Biden proti Kitajski sprožil »procesorsko jedrsko vojno«, a slabe posledice bodo najbolj prizadele ZDA – in EU

»Ameriško vlado vodijo idioti, ki ne razumejo industrije,« mi je dejal eden od ustanovnih očetov ameriške industrije polprevodnikov, potem ko je Bidnova administracija napovedala obsežno omejitev kitajskih nakupov ameriških čipov višjega cenovnega razreda, opreme za izdelavo in orodij za njihovo oblikovanje. Bidnovi ukrepi ameriškim državljanom ali prebivalcem prepovedujejo tudi delo v kitajski industriji čipov. ...Washington je na dvoboj s pištolami prišel z nožem.«

S temi besedami David P. Goldman v Compactmag opisuje »termonuklarno vojno proti Kitajski«, ki jo je skorajda neopazno sprožil ameriški predsednik Joe Biden.

Do poteze je prišlo 16. oktobra, neposredno pred kongresom Kitajske komunistične partije, kar je bilo verjetno namerno sporočilo kitajskemu vodstvu.

Biden stopped advanced chips going to China. But will China now say, if we can’t have them, no one can have them, and take Taiwan. https://t.co/hj6KtKUdGc

— Rob Leclerc (@robleclerc) October 24, 2022

Potem ko je Trumpova administracija leta 2020 kratkovdno prepovedala prodajo čipov višjega cenovnega razreda kitajskemu Huaweiju in skorajda onemogočila njegovo poslovanje s pametnimi telefoni 5G, je harvardski guru Graham Allison ob tej izjemo boleči prepovedi celo vprašal: »Ali bi poskus ZDA, da bi uveljavili to prepoved, lahko v 21. stoletju postal ekvivalent embargu na nafto ki je bil uveden Japonski avgusta 1941?«

Znano je, da je prav naftni embargo ZDA usmerjen proti Japonski sprožil napad Japonske na Pearl Harbor.

Vprašanje je bilo na mestu.

Najnovejši Bidnovi ukrepi širijo povsem neutemeljene prepovedi kupovanja opreme Huaweija na celotno kitajsko industrijo.

cip.jpg

Mike Whitney je v The Unz Review podobno neposreden.

»Veliko ljudi ne ve, kaj se je zgodilo včeraj. Preprosto povedano, Biden je prisilil vse Američane, ki delajo na Kitajskem, da izbirajo med odpovedjo službe in izgubo ameriškega državljanstva. Vsi ameriški direktorji in inženirji, ki delajo v kitajski industriji proizvodnje polprevodnikov, so včeraj dali odpoved, kar je čez noč ohromilo kitajsko proizvodnjo. En krog Bidnovih sankcij je naredil več škode kot vsa štiri leta napadalnega sankcioniranja pod Trumpom. Čeprav so morali ameriški izvozniki polprevodnikov v Trumpovih letih zaprositi za licence, so bile licence odobrene v enem mesecu.

Z novimi Bidnovimi sankcijami so vsi ameriški dobavitelji blokov IP, komponent in storitev čez noč odšli – s čimer so prekinili vse storitve [na Kitajsko]. Skratka, vsako napredno polprevodniško podjetje se trenutno sooča s celovito prekinitvijo dobave, odstopom vsega ameriškega osebja in takojšnjo paralizo delovanja. Tako je videti uničenje: kitajska industrija proizvodnje polprevodnikov je bila čez noč zmanjšana na nič. Popoln kolaps. Brez možnosti preživetja.«

Bidnova administracija je tako okrepila svojo vojno proti Kitajski, ko je v osrčju cvetoče tehnološke industrije v Pekingu detonirala termonuklearno bombo. V prizadevanju, da bi Kitajski preprečil dostop do ključne polprevodniške tehnologije, je Bidnova ekipa napovedala zahtevna nova izvozna pravila, katerih cilj je "celovita prekinitev dobave" bistvene polprevodniške tehnologije, kar je – po mnenju enega analitika – vodilo do “takojšnje ohromelosti operacij”.«

Novi režim sankcij bo verjetno povzročil znatno škodo cvetoči kitajski tehnološki industriji, medtem ko bo hkrati povzročil tudi precejšnjo škodo ameriškim partnerjem, s katerimi se o tej zadevi niso posvetovali.

Čeprav je bila objava popolno presenečenje, se ujema z veliko obsežnejšim seznamom sovražnih dejanj ZDA do Kitajske v zadnjih nekaj mesecih.

Nekateri menijo, da se bo Kitajska odzvala z invazijo na Tajvan in zasegom tajvanskih najsodobnejših tovarn za izdelavo čipov, ki proizvajajo 70 odstotkov naprednih polprevodnikov na svetu.

Toda David P. Goldaman je prepričan, da se bo namesto tega Kitajska zapletla v gospodarsko vojno izčrpavanja, v kateri bi lahko zmagala.

Kako pomembna je zmaga na tem področju pa kaže podatek, da danes vsak izdelan izdelek, od toasterjev in avtomobilov do balističnih izstrelkov, deluje s pomočjo računalniških čipov.

V Združenih državah so res izumili integrirano vezje, zdaj pa v tej državi izdelajo le 12 odstotkov čipov na svetu in nobene najnaprednejše različice.

Prodaja polprevodnikov je leta 2021 znašala približno 600 milijard dolarjev, industrija pa je načrtovala 200 milijard dolarjev – kar je osupljiva ena tretjina celotne prodaje – kapitalskih izdatkov.

toshiba_cip

Podjetje TSMC s sedežem v Tajvanu in ameriško podjetje za izdelavo procesorjev Intel sta skupaj načrtovala, da bosta v naslednjih treh letih porabila 220 milijard dolarjev. Industrijski analitiki so prejšnji mesec znižali to oceno na 160 milijard dolarjev, Bidenova vojna za čipe pa jo bo verjetno še bolj zmanjšala.

Toda če primerjamo to s svetovno avtomobilsko industrijo, ki je leta 2020 prodala za 2,8 bilijona dolarjev avtomobilov in tovornjakov, vendar je kapitalskim izdatkom namenila le 200 milijard dolarjev ali eno štirinajstino celotne prodaje je jasno, za kako pomembno industrijo gre, ko govorimo o polprevodnikih.

Najnovejši čipi, ki napajajo pametne telefone 5G in aplikacije umetne inteligence, vsebujejo 10 milijard ali več neverjetno majhnih tranzistorjev velikosti 3 do 5 nanometrov, ki so stlačeni v čip velikosti nohta.

Najsodobnejša tovarna čipov stane od 20 do 30 milijard dolarjev in bo v treh do petih letih zastarela.

Potrebuje litografijo na podlagi laserske svetlobe, skrčene skozi neverjetno zapleten sistem zrcal, z uporabo strojev, ki jih lahko proizvede samo eno nizozemsko podjetje, ter 700 različnih dodatkov, od posebnih kovin v ventilih, ki vsebujejo jedke kemikalije, do strojev, ki lahko prečistijo topila do enega delca na bilijon kapljic.

»V dobrih časih so stopnje dobička nemogoče visoke. Nvidia, morda najnaprednejši oblikovalec čipov AI na svetu, je lani ustvarila 20 milijard dolarjev bruto dobička ob 30 milijardah dolarjev prodaje. Toda cena njegove delnice je 14. oktobra padla na 112 dolarjev z najvišje vrednosti leta 2021 pri 346 dolarjev, kar je izguba dveh tretjin tržne vrednosti, saj je upočasnjeno svetovno gospodarstvo zmanjšalo povpraševanje in je Bidnova administracija odrezala njegov kitajski trg, ali 26 odstotkov svetovnega prihodka.

Intel

Kitajska je lani kupila nekaj več kot polovico svetovnih računalniških čipov in ogromno opreme za proizvodnjo čipov. ASML, nizozemsko podjetje z monopolom nad vrhunsko litografijo, je 15 odstotkov svojih prihodkov v letu 2021 ustvarilo na Kitajskem. LAM Research, vodilni ameriški proizvajalec opreme za izdelavo čipov, je bil tistega leta odvisen od Kitajske glede 35 odstotkov prodaje. Kitajska prepoved bo naredila ogromno luknjo v prihodkih preostalih ameriških žepov tehnološkega vodstva,« ocenjuje Compactmag.

In kaj lahko Bidnova administracija ponudi v zameno?

Bore malo…Ob tem pa so takoj, bolj kot delnice kitajskih računalniških podjetij, padle delnice - ameriških...

Do we have the right story on China? @rbrtrmstrng, @johnauthers. US China-exposed companies (PGJ) fell by 15% yesterday, while mainland companies (ASHR) fell by only 5%. This looks more like a fallout from Biden's chips escalation that investor disapproval of Xi's power. pic.twitter.com/YaMXAoTdSZ

— Policy Tensor (@policytensor) October 25, 2022

»Zakon o čipih v vrednosti 50 milijard dolarjev, ki je bil sprejet letos, ponuja do 8 milijard dolarjev letno subvencij za proizvodnjo čipov. To je komaj 5 odstotkov svetovnega proračuna industrije. Predvideva tudi center za raziskave čipov v vrednosti 11 milijard dolarjev, medtem ko samo Samsung porabi 16 milijard dolarjev za raziskave in razvoj. Medtem Bela hiša ocenjuje, da bo porabila 30 milijard dolarjev na leto za odpuščanje študentskih posojil,«

To je videti tako, kot so bili videti ameriški ukrepi proti Sovjetski zvezi v času hladne vojne, vendar je primerjava porazna. Pod Reaganovo administracijo je zvezni razvojni proračun, porabljen za izdelavo prototipov nove tehnologije, znašal 1 odstotek BDP ali približno 230 milijard dolarjev v trenutnih dolarjih. Zdaj je okoli 0,3 odstotka BDP. Kitajska je s svojim ogromnim prebivalstvom in obsežnim talentom veliko večji izziv, kot je bila kdaj koli Rusija, vendar Združene države porabijo le majhen del naših obveznosti iz 1980-ih glede na velikost ameriškega gospodarstva,« majhno vsoto denarja, ki bo namenjena popravilu škode ameriškim podjetjem zaradi tega ukrepa Bidnove administracije, ocenjuje David P. Goldman.

Da ZDA poskušajo poskrbeti za varnost lastnih polprevodnikov še lahko razumemo.

Da pa poskušajo preprečiti Kitajski, da bi zgradila lastno industrijo čipov, pa ni samo nevarno, pač pa je tudi obsojeno na neuspeh.

Kitajska je namreč v polprevodnike vložila ogromne količine denarja z mešanimi rezultati.

Zdaj ima 221 milijard dolarjev vreden sklad za domačo industrijo.

Preizkuša pa že nove, »fotonske« in precej naprednejše procesorje, ki jih zahod sploh še nima.

Kot vedno kitajski pristop od zgoraj navzdol trpi zaradi neučinkovitosti in korupcije.

Avgusta je bil vodja njenega investicijskega sklada za polprevodnike aretiran zaradi domnevne zlorabe sredstev.

Vendar bi bilo nespametno podcenjevati Kitajsko, ki zdaj letno diplomira sedemkrat več inženirjev kot Združene države Amerike in ima 20 od 50 najbolje ocenjenih inženirskih šol na svetu.

Združene države imajo 70 let strokovnega znanja v industriji, vendar so izgubile številne proizvodne spretnosti in infrastrukturo, od katerih so odvisne inovacije.

Kitajska ima veliko prednost v človeškem kapitalu. Ne more kupiti vrhunskih čipov iz Tajvana, vendar je najela več kot 10 odstotkov tajvanskih inženirjev za izdelavo čipov.

Ima tudi podporo najboljših južnokorejskih proizvajalcev čipov, Samsunga in Hynixa.

Kitajska in južnokorejska visokotehnološka industrija sta tako prepleteni, da Bidnova administracija ni imela druge izbire, kot da je Južnokorejcem odobrila odlog za nadaljnje vlaganje v kitajsko industrijo čipov.

Bidnova administracija je ob te trdila, da je bila njena prepoved čipov namenjena kitajski vojski, vendar to ne drži.

Kot pojasnjuje poročilo korporacije RAND iz leta 2022, velika večina vojaških aplikacij uporablja starejše čipe, ki jih Kitajska lahko izdela doma.

Aplikacije ki se nanašajo na umetno inteligenco, kot so avtonomna vozila, pa potrebujejo sodobnejše čipe in Bidnova prepoved bo upočasnila poskus Kitajske, da digitalizira svoje gospodarstvo.

Kitajska bo potrebovala vsaj pet do deset let, da bo dosegla surovo računalniško moč ultra-gostih 3- do 7-nanometrskih čipov, ki jih zdaj proizvajata TSMC in Samsung.

1/ Washington is exuberant about the Biden Administration's new export controls on chips to China, but the new restrictions are likely to harm U.S. national security in the long run [THREAD]

— Paul Scharre (@paul_scharre) October 27, 2022

Toda medtem obstaja veliko rešitev. Nekatera kitajska podjetja trdijo, da iz 14-nanometrskih čipov s pametno programsko opremo pridobijo 5-nanometrsko zmogljivost AI. Bidnova administracija pravi, da želi Kitajski preprečiti izdelavo superračunalnikov, ki lahko oblikujejo napredno orožje, vendar je Kitajska zgradila enega najboljših superračunalnikov na svetu s 14-nanometrskimi čipi, ki delujejo vzporedno.

Najverjetnejši izid vojne za čipe bo nastanek ločene kitajske industrije polprevodnikov. Po začetnem udarcu za Kitajsko bo sledil vzpon Kitajske, ki bo zahodne procesorje »povozila« na vsej črti.

In to še ni konec težav. ZDA bodo naredile vse, kar je potrebno, da obdržijo svoje prvo mesto v svetovnem redu. Napovedujejo se strožji ukrepi ZDA, ne samo v naprednem računalništvu, ampak tudi v drugih sektorjih (kot so biotehnologija, proizvodnja in finance).

In to seveda pomeni še več sankcij in carin, več težav pri trgovskih povezavah in višje stroške za vse.

Kitajska se bo vse bolj usmerjala proti državam, ki takšnih omejitev ne bodo sprejemale – to pa bo slabo za ZDA in EU, če bo sledila tejNajverjetnejši izid vojne za čipe bo nastanek ločene kitajske industrije polprevodnikov.

Po začetnem udarcu za Kitajsko bo sledil vzpon Kitajske, ki bo zahodne procesorje zelo verjetno »povozila« na vsej črti.

Res je: Joe Biden je v senci kitajskega kongresa komunistične partije proti Kitajski sprožil embargo, ki je zelo podoben tistemu, zaradi katerega so nekoč Japonci napadli Pearl Harbor.

Le da bi se tokrat zgodba lahko končala drugače - za ZDA...