torek, 07. januar 2025 leto 30 / št. 007
Avstrijski predsednik se bo srečal z vodjo svobodnjaške stranke o oblikovanju vlade
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je v nedeljo dejal, da se bo v ponedeljek srečal z vodjo svobodnjaške stranke Herbertom Kicklom, da bi razpravljali o oblikovanju nove vlade, medtem ko je konservativna ljudska stranka omilila svoje stališče in dejala, da je zdaj odprt za pogovore s skrajno desno stranko.
Do te poteze je prišlo po propadu koalicijskih pogajanj treh strank med Ljudsko stranko, Socialdemokratsko stranko in stranko NEOS ter pozneje po neuspehu pogajanj dveh strank po umiku NEOS.
Karl Nehammer je v soboto napovedal odstop s položaja kanclerja začasne avstrijske vlade in predsednika Ljudske stranke, potem ko so koalicijska pogajanja propadla.
Van der Bellen je dejal, da bo v prihodnjem tednu imenoval začasnega kanclerja.
Nehammer je večkrat izključil možnost koalicije s svobodnjaki pod Kicklovim vodstvom, potem ko je skrajna desničarska stranka septembra osvojila prvo mesto na avstrijskih parlamentarnih volitvah.
Van der Bellen je v nedeljo dejal, da ga je Nehammer obvestil, da so "glasovi znotraj ljudske stranke, ki izključujejo sodelovanje s Kicklom, utišali", kar odpira pot koaliciji med ljudsko stranko in svobodnjaško stranko.
Avstrijski predsednik pa ni potrdil, da bo Svobodnjaški stranki podelil mandat za sestavo nove vlade, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Ljudska stranka je v nedeljo imenovala svojega generalnega sekretarja Christiana Stockerja za naslednika Nehammerja na mestu začasnega vodje.
Stocker, ki je več mesecev oster kritik Kickla, je na tiskovni konferenci pozneje tistega dne povedal, da bi bila njegova stranka pripravljena sprejeti ponudbo svobodnjaške stranke za koalicijska pogajanja.
Stocker je preobrat branil z navedbo spremenjenih razmer po neuspehu koalicijskih pogovorov s socialdemokratsko stranko in poudaril, da gre "za to, da država dobi stabilno vlado in ne izgublja časa z volilnimi kampanjami", poroča APA.
Neuspešna koalicijska pogajanja treh strank so se vlekla od sredine novembra po odločitvi Van der Bellna oktobra, da Ljudsko stranko zadolži za oblikovanje vlade.
Na septembrskih parlamentarnih volitvah je bila na prvem mestu Svobodnjaška stranka z okoli 29 odstotki glasov, sledili sta Ljudska stranka in Socialdemokratska stranka s 26,3 odstotka oziroma 21,1 odstotka glasov.
Čeprav je Svobodnjaška stranka osvojila mesto predsednika parlamenta, ji ni uspelo najti koalicijskih partnerjev za sestavo vlade.