REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Avstrija: Zmagala protiimigrantska FPÖ, ki je za ukinitev sankcij Rusiji in nasprotuje obstoju neodvisnega Kosova

Avstrija: Zmagala protiimigrantska FPÖ, ki je za ukinitev sankcij Rusiji in nasprotuje obstoju neodvisnega KosovaKickl se veseli zmage

Na današnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji so glede na projekcije z 29,1 odstotka glasov zmagali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), za katere je to prva zmaga na državni ravni.

FPÖ je že doslej pozivala ne le k prenehanju evropske podpore Ukrajini, ampak tudi k odpravi sankcij proti Rusiji.

Novica je slaba za koroške Slovence, dobra pa za Srbijo, Rusijo in dolgoročno morda celo za EU, še posebej če bo to dolgoročno tlakovalo pot do izboljšanja odnosov EU in Rusije.

Med prvimi, ki so čestitali vodji svobodnjakov Kicklu, je bila vodja nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo Alice Weidel.

Novica je slaba za koroške Slovence, ker so ti imeli zmeraj težave, ko so bili svobodnjaki na oblasti, toda srečna okoliščina je verjetno dejstvo, da to stranko sedaj na prvem mestu zanima predvsem zmanjšanje priliva nezakonitih migrantov in se morda ne bo imela časa veliko ukvarjati z že dobro integrirano slovensko manjšino.

Glede na projekcije naj bi imeli svobodnjaki v novem parlamentu 57 sedežev, ÖVP 52, SPÖ pa 40, to je toliko kot doslej.

Neos naj bi jih imel 17, prav toliko tudi Zeleni.

Ljudska stranka ÖVP je s 26,2 odstotka glasov druga.

Socialdemokrate (SPÖ) je volilo 20,4 odstotka volivcev, štiriodstotni parlamentarni prag pa bodo po projekcijah, ki sta jih objavila APA in avstrijska televizija ORF, med skupno devetimi strankami in listami prestopili še liberalni Neos z 8,8-odstotno podporo ter Zeleni z 8,6 odstotka glasov.

Druge stranke, med njimi Pivska stranka in Avstrijska komunistična stranka, glede na projekcije niso dosegle štiriodstotnega parlamentarnega praga.

Glede na zadnje volitve leta 2019 so največ pridobili svobodnjaki, za katere je takrat glasovalo le 16 odstotkov volivcev.

Po drugi strani precej izgubila ljudska stranka, za katero je pred petimi leti glasovalo več kot 37 odstotkov volivcev.

V ljudski stranki so tudi po objavi projekcij zatrdili, da s Kicklom ne bodo v vladi. To je potrdil tudi dosedanji kancler Karl Nehammer.

Srbije na poti v Evropsko unijo ne smemo več izsiljevati s kosovskim vprašanjem, ki ga je treba rešiti z dialogom.

Svobodnjaki, ki so jih leta 1955 ustanovili nekdanji nacisti, so že pred vzponom populizma v Evropi sooblikovali politiko v Avstriji.

Zmagovita stranka sicer ne bo mogla sama popolnoma spremeniti avstrijske zunanje politike, vendar bo nanjo lahko pomembno vplivala.

Ob tem pa je potrebno vedeti, da je ta stranka že doslej pozivala ne le k prenehanju evropske podpore Ukrajini, ampak tudi k odpravi sankcij proti Rusiji.

Zato bi lahko skupaj s še nekaterimi vladami »preoblikovala politično krajino Evrope in s tem spremenila trenutno situacijo med Rusijo in Zahodom«, poroča NBC News.

Šef stranke Herbet Kickl je predlagal tudi dramatično prenovo avstrijskega migracijskega sistema, vključno z uvedbo »remigracije nezaželenih tujcev« - deportacijo migrantov v njihovo državo izvora.

FPÖ ima ob tem dolgotrajne vezi s Srbijo, zlasti glede vprašanja Kosova.

Avstrijski časopis Die Presse je 20. februarja 2008, tri dni po razglasitvi neodvisnosti Kosova, v naslovu članka takratnega vodjo FPÖ Heinza-Christiana Stracheja označil za »srbofila«.

»Da, sem prijatelj Srbov,« je dejal Strache, medtem ko je v rokah držal molitveno vrvico s pravoslavnim križem, je poročal avstrijski časopis.

Petnajst let pozneje je stališče FPÖ, zdaj pod vodstvom Herberta Kickla, ostalo nespremenjeno.

Pred tremi meseci je stranka dunajski skupščini predložila resolucijo, v kateri je zahtevala, da se parlament izreče proti priznanju Kosova.

Kosovo je bilo del Srbije in je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom z Natovim bombardiranjem leta 1999 ločeno od Srbije.

»Kosovo je bilo del Srbije in je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom z Natovim bombardiranjem leta 1999 ločeno od Srbije, večina držav pa ga še danes ni priznala kot neodvisno državo. S priznanjem Kosova s strani ZDA in evropskih držav nista bili kršeni le suverenost in ozemeljska celovitost Srbije, temveč tudi resolucija VS OZN 1244,« so navedli v FPÖ.

Na junijskih evropskih volitvah je imela ta stranka celo kandidata srbskega porekla, Konstantina Dobrilovića.

»Srbije na poti v Evropsko unijo ne smemo več izsiljevati s kosovskim vprašanjem, ki ga je treba rešiti z dialogom, kot je določeno v resoluciji Varnostnega sveta VS OZN 1244, brez vsiljevanja rešitev,« je dejal Dobrilović pred evropskimi volitvami v začetku junija.

Na listi FPÖ, ki jo vodi Harald Vilimsky, je zasedel 11. mesto in dodal, da sta srbski boj v OZN in nenehno zagovarjanje pravic Srbov na Kosovu vsem zgled, kako zagovarjati interese državljanov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke