REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Assange svoboden, mit o »zahodni svobodi govora« mrtev: Julian priznal krivdo v eni od osemnajstih točk obtožnice!

Assange svoboden, mit o »zahodni svobodi govora« mrtev: Julian priznal krivdo v eni od osemnajstih točk obtožnice!Julian Assange | Vir: WikiLeaks

Sporazum o priznanju krivde ne ustvarja pravnega precedensa, zato dogovor Assangea naj ne bi ogrozil novinarjev v prihodnosti, da bi bili preganjani zaradi sprejemanja in objave zaupnih informacij od vira, ker se je Julian strinjal z eno točko obtožbe.

Ustanovitelj WikiLeaksa je dosegel dogovor s pravosodnim ministrstvom ZDA po katerem se bo izognil zaporni kazni in se bo lahko vrnil domov v Avstralijo.

Mit o veliki svobodi govora v ZDA in na vsem Zahodu je prav zaradi primera Juliana Assangea - mrtev in pokopan. Vir: Posnetek zaslona, X

Novinar in založnik Julian Assange je dosegel dogovor s pravosodnim ministrstvom ZDA po katerem se bo izognil zaporni kazni in se bo lahko vrnil domov v Avstralijo, poroča organizacija WikiLeaks.

Sporazum o priznanju krivde ne ustvarja pravnega precedensa, zato Assangeov dogovor naj ne bi ogrozil novinarjev v prihodnosti, da bi bili preganjani zaradi sprejemanja in objave zaupnih informacij od vira, ker se je Julian strinjal z eno točko obtožbe.

Assange je priznal krivdo za eno od 18 točk obtožnice. Za vseh 18 točk mu je sicer grozilo do 175 let zaporne kazni v ZDA.

Assange je bil zadnjih pet let v britanskem zaporu in se je boril proti izročitvi v ZDA, danes oziroma v sredo zjutraj po srednjeevropskem času pa naj bi uredil formalnosti pred ameriško zvezno sodnico Ramono Manglono na severnih Marianskih otokih, poroča televizija NBC.

Nato naj bi odpotoval v Avstralijo. Skupaj je bil ob zadnjem priporu za rešetkami 1901 dni, nesvoboden pa je bil 12 let.

V tem času sta se mu v zvezi in nato zakonu s soprogo Stello Assange rodila in odraščala dva otroka.

Marianski otoki so ozemlje ZDA, kjer bo Assange v torek na ameriškem zveznem sodišču sklenil dogovor.

»Tehnično gledano prihaja v ZDA [na Marianske otoke], ne pa v okrožje, kjer je bil obtožen,« je dejal ameriški pravnik Bruce Afran.

»Lahko bi ga odpeljali v pripor, vendar predvidevamo, da bodo ZDA ravnale v dobri veri,« je dodal.

Ameriške obtožbe proti Assangu izhajajo iz ene največjih objav tajnih podatkov v ameriški zgodovini v času vlade ameriškega predsednika Baracka Obame.

Pravosodno ministrstvo ZDA ga obtožuje, da je od leta 2009 skupaj z vojakinjo Chelseo Manning s pomočjo spletne strani WikiLeaks zarotniško razkril več deset tisoč zaupnih poročil o vojni v Afganistanu, več sto tisoč poročil o vojni v Iraku, več sto tisoč poročil State Departmenta o zapornikih v Guantanamu.

Vir: Posnetek zaslona

Assangeov WikiLeaks je objavil tudi elektronska sporočila demokratske stranke.

Juliana so tudi liberalni mediji (tudi v Sloveniji!) obtoževali, da je s tem pomagal predsedniški kampanji Donalda Trumpa leta 2016, vendar Asange tega nikoli ni priznal in zato nikoli ni bil obsojen.

Assange je bil zadnjih pet let zaprt v strogo varovanem zaporu Belmarsh na obrobju Londona.

Pred tem je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso po pritiskih ZDA odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli.

Sodni dokumenti, ki razkrivajo Assangeov dogovor o priznanju krivde, so bili v ponedeljek zvečer vloženi na zveznem sodišču na Severnih Marianskih otokih v Tihem oceanu.

Otočje se nahaja daleč od ZDA in blizu Avstralije, kamor naj bi nato odpotoval Julian Assange.

Vir: Posnetek zaslona

Sodnica naj bi mu izrekla 62 mesecev zaporne kazni, pri čemer naj bi se mu upošteval čas, ki ga je prebil v britanskem zaporu.

To pomeni, da se lahko takoj vrne v rodno Avstralijo.

Assange se že več kot desetletje bori proti izročitvi ZDA, marca pa je višje sodišče v Londonu dovolilo celovito obravnavo njegove pritožbe.

Najprej je bil lažno obtožen zaradi domnevnega posilstva na Švedskem. Švedska za to obtožbo nikoli ni imela dokazov, je ugotovil posebni poročevalec za človekove pravice OZN.

Najprej je bil lažno obtožen zaradi domnevnega posilstva na Švedskem.

Švedska za to obtožbo nikoli ni imela dokazov, je ugotovil posebni poročevalec za človekove pravice OZN.

Med postopkom izročitve iz Velike Britanije se je zatekel v ekvadorsko veleposlaništvo, kjer so za njim oblasti ZDA vohunile in ga želele ubiti.

ZDA so nato s pritiski dosegle, da je Ekvador preklical azil Assangeu, v Združenem kraljestvu pa so ga nato zaprli pod pretvezo kršitev pogojev pogojnega izpusta.

Zakaj so ga oblasti ZDA z zaveznicami Švedsko in Združenim kraljestvom ter Ekvadorjem tako zelo preganjale, mučile in ga želeli celo ubiti, kot je priznal nekdanji šef ameriške vohunske agencije CIA Mike Pompeo pa lepo pojasni profesor Jeffrey Sachs.

Na koncu je Assange priznal samo eno točko obtožnice, ki se nanaša na sodelovanje z vojakinjo, ki mu je dostavila dokumente.

Assange je praktično priznal, da ni bil le tisti, ki je zgolj prejel in objavil dokumente, kar ne bi smelo biti kaznivo, pač pa tudi, da je spodbudil vojakinjo in ji pomagal, da jih je ukradla in mu jih izročila.

Da je bila objava teh podatkov v javnem interesu in da s tem ni bila narejena nobena škoda pa je ostalo nesporno in za to Assange ni bil kaznovan.

Tudi ZDA so z Assangovim priznanjem krivde, pa čeprav v zgolj eni točki, dosegle vsaj javno kriminalizacijo novinarskega dela in kriminalizacijo razkrivanja zaupnih državnih skrivnosti. Vir: Posnetek zaslona, X

Chelsea Manning je bila leta 2013 obsojena na 35 let zapora v vojaškem zaporu, vendar ji je Obama v zadnjih dneh svojega predsednikovanja leta 2017 kazen spremenil v tisto, kar je že odslužila.

New York Times je poročal, da se je Assange strinjal le z eno točko spornega zakona o vohunjenju iz leta 1917, ki je zelo verjetno neustaven, a doslej še nikoli ni doživel presoje na ameriškem vrhovnem sodišču, ker so vsi obtoženi vedno pred obsodbami raje dosegli dogovor z oblastmi ZDA.

New York Times je poročal, da se je Assange strinjal le z eno točko spornega zakona o vohunjenju iz leta 1917, ki je zelo verjetno neustaven, a doslej še nikoli ni doživel presoje na ameriškem vrhovnem sodišču, ker so vsi obtoženi vedno pred obsodbami raje dosegli dogovor z oblastmi ZDA.

Tudi Assange je naposled izbral to pot in priznal sodelovanje v »zaroti za širjenje informacij o nacionalni obrambi« - v zameno za petletno kazen, za katero so se ZDA strinjale, da jo je že prestal v priporu v Belmarshu.

Sydney Morning Herald je navedel, da je Assange priznal »krivdo po obtožbi zakona o vohunjenju zarote za nezakonito pridobivanje in širjenje zaupnih podatkov nacionalne obrambe«.

Bruce Afran, ameriški ustavni pravnik, je za Consortium News povedal, da sporazum o priznanju krivde ne ustvarja pravnega precedensa.

Zato Assangeov dogovor naj ne bi ogrozil novinarjev v prihodnosti, da bi bili preganjani zaradi sprejemanja in objave zaupnih informacij od vira, ker se je Julian strinjal s takšno obtožbo.

Vir: Posnetek zaslona, X

Ne glede na dogovor pa je jasno, da je celoten primer Assange razkril, kako omejena je v resnici svoboda govora v zahodnih državah in Združenih državah Amerike.

Tudi ZDA so z Assangovim priznanjem krivde, pa čeprav v zgolj eni točki, dosegle vsaj javno kriminalizacijo novinarskega dela in kriminalizacijo razkrivanja zaupnih državnih skrivnosti, zaradi katere bo delo novinarjev tudi v prihodnje oteženo zaradi možnosti, da se bo vsak stik novinarja in vira na podoben način kot v primeru Assange na koncu spremenil v »primer konspiracije«.

Mit o veliki svobodi govora v ZDA in na vsem Zahodu je prav zaradi primera Juliana Assangea - mrtev in pokopan.

Istočasno to pomeni, da so ZDA odstopile od 17 točk obtožnice, ki so bile očitno neutemeljene, kar znova veliko pove o ameriškem pravosodnem sistemu.

A istočasno to pomeni tudi, da so ZDA odstopile od 17 točk obtožnice, ki so bile očitno neutemeljene, kar znova veliko pove o ameriškem pravosodnem sistemu.

Zakaj so Assangea tako sovražili v ZDA pa je jasno – razkril je številne zločine Washingtona, Pentagona, Bele hiše in njihovih zaveznic, ameriške in NATO vojske, vzpodbujanje vojn, rušenje vlad po vsem svetu, vpletanja v notranje odnose držav...

Nenazadnje - kako so celo ZDA same ustvarila Islamsko državo - ISIS.

In še veliko drugega:

Brez poguma Juliana Assangea, ki je za razkrivanje teh resnic plačal ogromno ceno in bil pogosto tudi s strani zahodnih medijev, ki jim je predal ogromno informacij, izdan (tudi s strani slovenskih novinarjev, ki so njegov primer ignorirali ali pa ga celo obtoževali, slovenska vlada prav tako ni storila nič, čeprav so stranke vladne koalicije pred volitvami obljubile, da mu bodo dale celo zatočišče!) - tega ne bi nikoli izvedeli.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke