REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Angela Merkel na "mini-vrhu EU" dobila veliko razumevanja, vendar ostala brez "bilateralnih dogovorov"

Angela Merkel na Angela Merkel in migrant

Voditelji 16 evropskih držav in evropskih institucij so se po izrednem vrhu na temo migracij v Bruslju včeraj razšli brez sklepov, a večinoma precej zadovoljni. Kot so poudarili, so izmenjali mnenja, jasno izrazili stališča in pretresli nekatere ideje, v prihodnjih dneh pa morajo po dodatnem premisleku slediti konkretne odločitve.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po srečanju izpostavila možnost rešitve azilnega spora na evropski ravni. "Danes je bilo izražene veliko dobre volje in, z izjemo nekaterih razlik, tudi veliko podobnosti," je dejala po navedbah dpa.

Ali bo mogoče s posamičnimi državami članicami doseči hitre rešitve, nemška kanclerka ni želela ugibati. V dneh do vrha EU, seveda pa tudi zatem, bodo nadaljevali z iskanjem rešitev, je napovedala. Ob prihodu na današnje pogovore je sicer Merklova govorila tudi o dve- in tristranskih pogovorih, ki naj bi se odvili v prihodnjih dneh.

Nemška kanclerka je doma pod izjemnim pritiskom, da do vrha EU v četrtek in petek na evropski ravni najde način za zaustavitev prihodov prosilcev za azil, ki so se registrirali v drugih državah unije, v Nemčijo. Če ne bo rešitve, ki bi bila pogodu tudi bavarski Krščansko-socialni uniji (CSU), notranji minister Horst Seehofer grozi z zaprtjem meje.

Voditelji držav EU so se po besedah Merklove strinjali, da bi morala unija zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje ter da so vse države odgovorne za vse vidike migrantskega vprašanja. "Držav vstopa ne moremo pustiti samih, saj bi to pomenilo, da morajo tudi vse težave reševati same," je dejala. A hkrati je posvarila, da migranti ne morejo prosto izbirati, katera država EU naj obravnava njihovo prošnjo za azil.

Španski premier Pedro Sanchez je prav tako izpostavil napravljene korake naprej, čeprav voditelji 16 držav in evropskih institucij niso sprejeli nobenih konkretnih sklepov. Obstaja pa skupno stališče, da je o številnih idejah vredno razmisliti.

Stranka CDU/CSU je v samo enem tednu izgubila dve odstotki podpore in je padla na 31 odstotkov, velika koalicija pa bi danes dobila le še 49 odstotkov. Skrajna AfD se je medtem povzpela na rekordnih 16 odstotkov

Vsi so se po besedah Sancheza strinjali, da je pri reševanju migrantskega vprašanja potrebna evropska vizija. Gre namreč za skupno odgovornost za skupne izzive. Glede predloga, ki ga je kolegom na mizo položil italijanski premier Giuseppe Conte, pa je povedal, da so ga prejeli, o nekaterih točkah tudi govorili, sedaj pa ga bodo še natančneje analizirali.

Po oceni malteškega premierja Josefa Muscata je srečanje potekalo bolje od pričakovanj. Vsi so jasno izrazili svoje mnenje, kar je nujno za medsebojno razumevanje v prihodnjih tednih, je ocenil. Hkrati pa je opozoril, da so potrebna dejanja. "Smo v situaciji, ko gre za odločitve. Situacija v naslednjih dneh ne sme eskalirati," je posvaril in ocenil, da so evropske države "verjetno" pripravljene na spremembe migracijskih postopkov.

Zadovoljstvo je izrazil tudi Conte. "V dosedanji razpravi smo zastavili pravo smer," je ocenil.

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug zatrdil, da bo Hrvaška zaščitila svoje nacionalne interese, v kolikor bodo države članice EU vračale migrante v države, v katerih so prvič vstopili v unijo. "Kar se tiče Hrvaške, ta skoraj v nobenem primeru ni država prvega vstopa na ozemlje EU, ampak najmanj drugega," je ocenil. "Zato želimo natančno, proporcionalno in jasno spremljanje teh vstopov," je poudaril.

Že pred tem je prišlo v EU do spora, saj je na ta vrh vabila poslal predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. S strani Višegrajske četverice (V-4) je takoj dobil opomin, da to ni njegova naloga, pač pa naloga predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska. Po oceni Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške se devet držav, ki se bo udeležilo »mini vrha« ukvarja z rešitvami, ki so bile »že zavrnjene« in prav zato so te štiri države vrh tudi bojkotirale.

Angela Merkel naj bi na vrhu, po navedbah nemških virov, želela doseči "bilateralne dogovore o vračanju beguncev", vendar nič ne kaže, da je v tem uspela. Z dogovorom na »mini vrhu« je želela kanclerka rešiti ne samo evropski begunski problem, hkrati pa pa zakrpati odnose s svojo sestrsko CSU. Kako slabi so ti odnosi pa kaže dejstvo, da je ministrski predsednik Bavarske, Markus Söder že jasno napovedal, da na njegovem volilnem shidu ne bo prišla zvezna kanclerka, pač pa zvezni kancler. Povedano drugače – podprl naj bi ga avstrijski kancler Sebastijan Kurz, ki ima do migrantskega vprašanja seveda precej drugačen odnos kot nemška kanclerka.

Prepir o beguncih oziroma migrantih, odvisno od zornega kota, pa škodi tudi nemški stranki na oblasti - stranka CDU/CSU je v samo enem tednu izgubila dve odstotki podpore in je padla na 31 odstotkov, njena velika koalicija pa bi danes dobila le še 49 odstotkov. Skrajna AfD se je medtem povzpela na rekordnih 16 odstotkov. In 58 odstotkov vprašanih sicer meni, da naj Merklova ostane kanclerka, vendar si 57 odstotkov želi zaostritev politike do beguncev.