REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Agent FBI razkril podrobnosti zasliševanja Sadama Huseina: »Moj največji sovražnik nista ZDA ali Izrael!«

Agent FBI razkril podrobnosti zasliševanja Sadama Huseina: »Moj največji sovražnik nista ZDA ali Izrael!«Besede nekdanjega iraškega predsednika se slišijo kot obtožnica iz groba, 17 let po usmrtitvi na vislicah, ki so jo orkestrirali Američani. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Na predvečer 20. obletnice ameriške invazije na Irak je CNN posnel zgodbo z agentom FBI, enim najboljših specialcev, ki je leto dni zasliševal iraškega predsednika Sadama Huseina.

Peti iraški voditelj je bil na oblasti od 16. julija 1979 do 9. aprila 2003; kaj je povedal agentu Piroju, kdo je zmagoval v šahu in kako je preživljal čas v zaporu, bomo kmalu lahko prebrali v knjigi, ki jo George Piro, nekdanji agent FBI trenutno piše.

Spomnimo, pred dvema desetletjema, 19. marca 2003, je tedanji ameriški predsednik George W. Bush ukazal invazijo na Irak.

Besede nekdanjega iraškega predsednika se slišijo kot obtožnica iz groba, 17 let po usmrtitvi na vislicah, ki so jo orkestrirali Američani. 

Bush in visoki predstavniki ameriške administracije so Američane pred tem zvijačno prepričali, da je iraški diktator Sadam Husein oborožen do zob, da ima orožje za množično uničevanje in da je povezan z Al Kaido.

Zaradi teh trditev je večina državljanov ZDA verjela celo, da je bil Sadam vpleten v napade na stolpa dvojčka World Trade Centra (WTC) v južnem delu newyorške četrti Manhattan 11. septembra 2001.

Leto kasneje sta bili, kot poroča CNN, dve tretjini Američanov prepričani, da je iraški voditelj pomagal teroristom, čeprav takšne trditve nikoli niso bile podprte z dokazi, izkazalo pa se je tudi, da sploh ni imel niti orožja za množično uničevanje.

Ameriške in britanske sile so v nekaj tednih porazile Sadamove čete, vendar je izbruhnil upor proti zavojevalcem, ki je trajal leta. Ameriške sile za posebne operacije so 13. decembra 2003 našle Sadama, ki se je skrival v luknji v tleh v severnem Iraku.

FBI je odločil, da je George Piro, ameriški specialni agent v srednjih tridesetih letih libanonskih korenin, ki je odlično govoril arabsko, prava oseba za zaslišanje zapornika.

Delovna etika omenjenega agenta FBI je bila po poročanju CNN impresivna. Ob šestih zjutraj bi prišel na trening v telovadnico FBI v središču Washingtona, ob sedmih pa bi že začel z delom v pisarni, polni knjig o zgodovini Bližnjega vzhoda.

George Piro (desno) s kolegom iz FBI v Bagdadu leta 2003, v času, ko je zasliševal Sadama Huseina: Stojita pod kažipotom, ki kaže smer k letališču, na katerem je prečrtano ime le-tega. Sadamovo. Vir: Posnetek zaslona, arhiv GP

Vložki za FBI ne bi mogli biti višji; Piro je bil pod ogromnim pritiskom, saj je moral od Sadama izvedeti resnico o iraškem orožju za množično uničevanje in domnevnih povezavah z Al Kaido.

Tedanji direktor ameriške agencije CIA George Tenet je zagotavljal Bushu, da bo kočljiva »zadeva«, kako dokazati, da ima Sadam res orožje za množično uničevanje, kmalu uspešno »zaključena«. A so se tako Tenetu kot Bushu načrti skazili.

Tudi vojno v Iraku je administracija Georga Busha Mlajšega Američanom prodajala kot »malo mal’co«, a namesto tega jih je bilo ob Sadamovi aretaciji na stotine ubitih.

Sadama je najprej zaslišala CIA. Potem se je Piro sedem mesecev z njim pogovarjal po več ur na dan in nihče drug ni smel v sobo za zasliševanje. Od iraškega diktatorja je kmalu izvedel, da orožje za množično uničevanje ne obstaja in da Sadam prezira Osamo bin Ladna, vodjo Al Kaide.

Pogovori Sadama Huseina s Pirom so potrdili, da je bila vojna v Iraku ameriški »izvirni greh« na začetku 21. stoletja – Washington je sprožil vojno pod lažno pretvezo, v spopadu pa je umrlo na tisoče ameriških vojakov in na stotisoče Iračanov.

Vojna je škodila tudi ugledu Amerike v svetu in omajala verodostojnost ameriške vlade med državljani ZDA. Celo uradna različica ameriške vojske o dogodkih v Iraku navaja, da ZDA niso pravi zmagovalci vojne, temveč Iran, poroča CNN.

Kar se tiče dogodivščine, ki je doletela agenta Piroja, se je vse začelo nepričakovano: na božični večer leta 2003 okoli pete ure zvečer ga je poklical višji vodstveni delavec protiterorističnega oddelka FBI in mu sporočil, da je bil izbran za zasliševanje Sadama Huseina v imenu agencije.

George Piro. Vir: Posnetek zaslona, arhiv GP

»Panika! Sprva, iskreno povedano, je bilo strašljivo vedeti, da bom zdaj izpraševal nekoga, ki je bil toliko let na svetovnem odru. Zavedal sem se, da je to tako pomembna odgovornost v imenu FBI. Šel sem v knjigarno in kupil dve knjigi o Sadamu Huseinu, da sem lahko začel izboljševati svoje razumevanje tega, kdo je bil, in vseh stvari, ki bi bile pomembne pri razvoju strategije zasliševanja,« se spominja Piro.

Enkrat je, dodaja, že bil v Iraku in je začel razvijati razumevanje za iraško kulturo in stranko, ki jo je vodil Sadam.

Husein se je rodil 28. aprila 1937 v majhni vasici al-Ajwa (blizu Tikrita). Imel je izjemno težko otroštvo, saj ni imel očeta, mama pa se je ponovno poročila z njegovim stricem. Med odraščanjem so bili Sadam in njegova družina zelo revni in sprva ni mogel hoditi v šolo, toda ti zgodnji dnevi so ga oblikovali v to, kar je postal.

Vcepljena mu je bila globoka želja, da bi ljudem dokazal, da se motijo ​​o njem in hkrati ni zaupal nikomur, ampak se je zanašal izključno na svoje instinkte.

Kot mladenič se je pridružil stranki Baas, ena njegovih zgodnjih nalog pa je bil atentat na takratnega iraškega premierja.

Poskus atentata je spodletel in Sadam je bil prisiljen pobegniti iz Iraka. Po vrnitvi so nanj gledali kot na trdega fanta in to podobo je gojil in promoviral skozi celotno svojo kariero.

»Na prvem srečanju s Sadamom, v 30 sekundah, je o meni vedel dve stvari. Povedal sem mu, da mi je ime George Piro in da sem glavni, in takoj je rekel: 'Ti si Libanonec.' Potrdil sem, da sta moja starša Libanonca, nato pa je rekel: 'Ti si kristjan'. Vprašal sem ga, ali je to problem, pa je odvrnil, da nikakor ne. Imel je rad Libanonce. Tudi Libanonci so ga imeli radi. Zato sem rekel: 'No, super. Čudovito se bova razumela’,« se spominja Piro.

Sadam je bil sunitski musliman, medtem ko večina Iračanov pripada šiitom.

Sadam je bil sunitski musliman, medtem ko večina Iračanov pripada šiitom.

Formalna zasliševanja so bila, razlaga Piro, enkrat ali dvakrat na teden in so trajala več ur.

»Čas je mineval, začel sem preživljati vedno več časa ena na ena z njim, ker sem lahko neposredno in zelo hitro komuniciral z njim. To sem počel približno pet do sedem ur vsak dan, ena na ena, nekaj ur zjutraj, nekaj ur popoldan in nato eno ali dve formalne zasliševanji na teden,« navaja Piro.

S Sadamom se je, pravi, lahko pogovarjal o marsičem, vsem.

»Zlasti v prvih nekaj mesecih je bil moj cilj le, da ga pripravim do pogovora. Želel sem izvedeti, kaj ceni v življenju in kaj mu je všeč, kaj ne mara in kaj si misli. Tako sva se pogovarjala o vsem, od zgodovine, umetnosti, športa do politike. Pogovarjala sva se o stvareh, za katere sem vedel, da ne bo omahoval ali imel zadržkov, da govori,« poudarja Piro.

Na prvem zaslišanju sta govorila o Sadamovi knjigi 'Zabiba in kralj', saj je, dodaja Piro, vedel, da Sadam Husein o njej ne bo lagal.

Za Ciin »program prisilnega zasliševanja« Piro trdi, da je zanj izvedel pozneje in zagotavlja, da sam nikoli ni uporabljal »poostrenih tehnik zasliševanja«, ki so v nasprotju z ustavo ZDA, politiko FBI in temeljnimi vrednotami FBI.

Tisto, kar so želeli izvedeti, je bilo, poudarja Piro, zakopano v Sadamovi glavi in ​​je bilo strateško pomembno.

Poudarja, da mu je šlo v prid to, da mu je pomočnik direktorja FBI že takoj razkril, da bo eno leto preživel s Sadamom Huseinom.

»Ni mi bilo treba hiteti skozi proces. Obveščevalna vrednost informacij, ki smo jih želeli dobiti od Sadama, se sčasoma ni zmanjševala. Bilo je enako dragoceno, ne glede na to, ali smo jih dobili prvi ali 365. dan. Šlo je za to, da jih dobimo. To je drugače kot takrat, ko zaslišujete teroriste in obstaja grožnja ali zarota, medtem ko ura tiktaka, vaš cilj pa je preprečiti napad. Zato bo seveda vaš pristop drugačen,« pojasni Piro.

Tisto, kar so Američani želeli izvedeti, je bilo, poudarja, zakopano v Sadamovi glavi in ​​je bilo strateško pomembno.

»In pripeljal sem ga do tega, da je to delil. Zato je bil razvoj učinkovite dolgoročne strategije zasliševanja resnično ključnega pomena,« ugotavlja Piro.

Poudarja, da je bila prva prioriteta ugotoviti, ali Irak poseduje orožje za množično uničevanje, druga najpomembnejša stvar pa je bila ugotoviti stopnjo sodelovanja med Al Kaido in Irakom ter njihovo vpletenost v napad 11. septembra.

Sadam Husein mu je nekoč zaupal, da ne mara Osame bin Ladna in da ne verjame v ideologijo Al Kaide, saj je bin Laden želel ustvariti islamsko državo po vsem arabskem svetu.

Tudi drugi iraški priporniki in ujetniki so potrdili, da ne obstaja operativen odnos med Sadamovo oblastjo in Al Kaido.

»No, Sadam ni imel nobene želje predati oblasti ali karkoli prepustiti komurkoli drugemu. Sadam se je šalil na račun Osame bin Ladna, rekoč: 'Res ne moreš zaupati nikomur s tako brado,'« pripoveduje Piro.

Nato prizna, da so tudi drugi iraški priporniki in ujetniki potrdili, da ne obstaja operativen odnos med Sadamovo oblastjo in Al Kaido.

»V najboljšem primeru bi to opisal kot razmerje na daljavo. Sadam mi je rekel, da je bilo pomembno ugotoviti, na kaj se osredotoča Al Kaida, in če bi lahko manipuliral z njimi, bi bila to dodatna prednost,« dodaja Piro.

Sadam je, kot pravi, želel, da bi ga imeli za enega največjih arabskih muslimanskih voditeljev v zgodovini, sam pa se je imel za tretjega »največjega bojevnika v zgodovini arabskih muslimanov«.

»Prerok Mohamed, nato Saladin na drugem mestu in on na tretjem. Torej, da bi bil Sadam priznan kot tako velik voditelj in bojevnik, je moral biti viden kot veren človek. Vendar je bil zelo sekularen. Spodbujal je arabski nacionalizem v odnosu na islamistično perspektivo. Bolj je bil osredotočen na arabski vidik Iraka kot na islamski vidik te države,« pravi Piro in dodaja, da je bila večina zaposlenih v Sadamovi vili krščanske vere.

Ko so ga izbrali za zasliševanje Sadama, razlaga Piro, se je nemudoma odpravil na sedež Cie v Langleyju v Virginiji in pregledal poročila. Bilo je zelo očitno, poudarja, da Sadam ni bil naklonjen govoriti o orožju za množično uničevanje in Al Kaidi, zlasti na začetku. Po Pirovih besedah ​​je bil strmoglavljeni iraški predsednik zelo zadržan.

»Nisem nameraval omeniti orožja za množično uničevanje ali Al Kaide, dokler nisem začutil, da je Sadam iskren, odprt in pripravljen razpravljati o tej temi. Ta vprašanja smo pustili ob strani in prvotni poudarek je bil na razvoju odnosa, ki bo na preizkušnji, kako je mineval čas in ko bo treba izpostaviti te težke ali občutljive teme,« pravi Piro.

Piro je Sadama zasliševal tudi na njegov 67. rojstni dan, ko so Iračani imeli priložnost ne le svetu, ampak tudi Sadamu pokazati, koliko sovraštva čutijo do njega.

»Iračani so proslavljali, ker jim ni bilo potrebno praznovati Sadamovega rojstnega dne, in tisti dan je to videl na televiziji. In to je imelo velik čustveni učinek nanj. To ga je spravilo v depresijo in navsezadnje so bili edini ljudje, ki jim je bil mar za njegov rojstni dan - agenti FBI,« pravi Piro.

Pirova mama je namreč naredila domače pecivo, ki ga je odnesel Sadamu Huseinu. Skupaj sta pila čaj. To je Sadamu dvignilo duha, je zadovoljno opazil Piro, in to je bil del procesa doslednega iskanja različnih načinov za krepitev njunega odnosa, saj je prišel čas, ko je rekel, da ne želi odgovarjati na nobeno vprašanje več, vendar je nato dodal, da se želi pogovoriti s Pirom.

»In tako sva prišla do točke, ko sem mu lahko rekel: 'Poglej, če mi nečesa nočeš povedati, je to v redu, ampak ne laži mi. To je nespoštljivo.' Ko je šlo za orožje za množično uničevanje, to sem mu omenil šele kakih pet mesecev po začetku zaslišanja,« poudarja Piro.

V resnici so obveščevalne agencije na Zahodu pod taktirko ZDA in Velike Britanije lagale, da ima Irak kemijsko orožje za množično uničevanje. O tem je v tem času govoričil in lagal tudi tedanji senator, ki je danes ameriški predsednik.

Sadam Husein mu je nato dejal, da Irak nima orožja za množično uničevanje, za katerega so v Pentagonu in Beli hiši sumili, da ga ima. Sadam je imel namreč junija 2000 govor, v katerem je rekel, da ima Irak orožje za množično uničevanje, in veliko ljudi je želelo vedeti – če ni imel orožja za množično uničevanje, zakaj je imel ta govor, zakaj je to povedal?

»Hoteli so, da ga vprašam o tem govoru, jaz pa sem iskal način ali priložnost, da načnem to temo in se z njim lahko o tem iskreno pogovorim, ne da bi se zavedal, da ga sprašujem o orožju za množično uničevanje,« poudarja Piro.

Ko je Sadam Husein razložil, zakaj je imel ta govor, je pojasnil, da njegov največji sovražnik v tem času niso bile ZDA ali Izrael.

»Njegov največji sovražnik je bil Iran in rekel mi je, da se je nenehno trudil uravnotežiti ali tekmovati s Teheranom. Sadamov največji strah je bil, da, če Iran odkrije, kako šibek in ranljiv je Irak, nič ne bo ustavilo Teheran pri invaziji in okupaciji južnega Iraka. Zato je bil njegov cilj zadržati Iran na distanci. Če se spomnite dogodkov pred vojno, je vsaka obveščevalna agencija po svetu prišla do istega zaključka, češ da ima Irak orožje za množično uničevanje zaradi Sadamove drže, nekaterih njegovih nejasnih izjav in njegove pretekle zgodovine uporabe kemičnega in biološkega orožja proti lastnemu ljudstvu in razvoja programa za raziskovanje jedrskega orožja,« pravi Piro.

In to je Sadamu, pravi, šlo v prid, ko je šlo za Iran.

Sadam, ugotavlja, ni mogel dovoliti, da bi Iranci spoznali, da je izgubil svojo moč zaradi ameriških sankcij in inšpekcij oborožitve Iraka.

Zato je blefiral, da bi svojega glavnega sovražnika (Iran) prepričal, da je še vedno tako močan in nevaren, kot je bil v obdobju med letoma 1987 in 1988.

Piro priznava, de ga je presunilo, da Sadama niti ni posebej presenetila ameriška invazija na Irak.

»Sprva ni mislil, da bomo napadli. Če pogledate večino izjav iz leta 2002, je bil pod vtisom, da bomo izvedli zračne napade, kot smo naredili leta 1998. Lahko bi vse to preživel in je bil zato izzivalen vse do septembra 2002, ko je dojel, da predsednik Bush načrtuje invazijo na Irak. Vendar mi je povedal, da je verjetno šele oktobra ali novembra 2002 spoznal, da je vojna neizogibna, in je takrat začel priprave svojega vodstva ter vojske na vojno,« pravi Piro.

Sadam mu je povedal še, da je zahteval od svojih vojaških poveljnikov, naj se pripravijo na dva tedna konvencionalne vojne.

Nato pa je pričakoval, da se bo začela nekonvencionalna vojna oziroma upor, ki bi bil za ZDA veliko večji izziv.

Velik del zasliševanja FBI je postal podlaga za poznejše sojenje Sadamu in ti dokazi so bili na koncu uporabljeni na sodišču proti njem ter privedli do usmrtitve iraškega voditelja, poroča CNN.

Vislice za Sadama. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Naš primarni cilj je bil zbrati obveščevalne podatke, da bi lahko odgovorili na dve ključni vprašanji, ki sta nas pripeljali do vojne, pa tudi zbrati vse dokaze, ki bi bili v pomoč pri njegovem morebitnem kazenskem pregonu, saj so vsi spoznali, da se mora Sadam na neki točki soočiti s pravico za strašna grozodejstva, za katera je bil odgovoren. Zato smo se osredotočili tudi na zgodovinske dogodke: pogovarjala sva se o invaziji na Kuvajt in o Kurdih.

Sadam je res podal pomembna priznanja, in ne samo Sadam, ampak vsi drugi, ki so mu bili podrejeni. Tako smo zmogli zbrati vse te vrste dokazov in jih sestaviti, a sam sem imel to srečo, da so me prosili, naj sestavim poročilo, ki je bilo podlaga za Sadamov kazenski pregon. Našli in identificirali smo priče, ki so preživele te napade in so bile pripravljene potovati in se pojaviti na sodišču pred Sadamom in pričati o njegovih zločinih. Našli smo dokumente in zvočne posnetke, ki so podprli primer,« pojasnjuje svojo vlogo Piro.

Iz njegovih spominov v resnici izhaja, da je s svojimi dejanji metaforično namaknil zanko okrog Sadamovega vratu, in je bil njegov resnični rabelj, ki je pripravil vislice zanj.

Na vprašanje, ali se je splačalo, Piro odgovarja: »Sadam je bil eden najbolj brutalnih diktatorjev poznega 20. stoletja in je odgovoren za nekatere najbolj grozljive zločine v zgodovini. A po drugi strani mi je rekel, da nimamo pojma, kako težko je vladati Iraku in da pa bomo to dojeli, ko ga odstranimo. V resnici me bolj frustrira to, da so bile na začetku vojne zamujene ključne priložnosti in so bili veliki neuspehi na naši strani... Če jih ne bi naredili, se sprašujem, kako bi bil videti Irak danes. Zame je bila ena največjih napak ta, da so ZDA razbile iraško vojsko,« sklene Piro.

Po njegovem mnenju se vojak v kateri koli državi zanaša na svojo plačo in ugodnosti, da bi preživel, saj večina ima družine, obveznosti in odgovornosti.

»Nismo razumeli vpliva te odločitve in smo preprosto vse odpustili. Nismo razmišljali o tem, kako bo to vplivalo na stanje v državi. In posledično so postali nezadovoljni in jezni, kar je bila že na začetku osnova za upor, s katerim smo se soočili leta 2003 in 2004. Imeli smo zelo kratek časovni okvir, da resnično izkoristimo odstranitev Sadama, preden nas je iraško ljudstvo prepoznalo kot okupatorsko silo. Mislim, da smo imeli šest mesecev časa, toda uspelo nam je storiti velike napake,« pravi specialni agent FBI in dodaja, da ni preveč optimističen glede prihodnosti Iraka.

Spomnimo, Sadama so usmrtili v ameriškem vojaškem oporišču vpričo televizijskih kamer 30. decembra 2006 ob 4 uri po srednjeevropskem času.

Kot so tedaj poročali osrednji slovenski mediji, so nekdanjega iraškega predsednika obesili zaradi zločinov proti človeštvu.

Po navedbah prič ob usmrtitvi Sadam Husein ni dovolil, da bi mu nadeli kapuco, njegova zadnje besede pa so bile: »Bog je velik.«

Husein se je poslovil z muslimansko sveto knjigo Koran v roki, je potrdil predstavnik iraških oblasti, ki je bil prisoten pri usmrtitvi. Ta je tudi dejal, da je bil nekdanji iraški voditelj popolnoma miren in da je, preden so mu okoli vratu nadeli zanko, zmolil krajšo molitev. Usmrtitev naj bi potekala zelo hitro, očividci so poročali, da je Husein takoj umrl.

Televizijsko predvajanje usmrtitve naj bi bilo dokaz, da je bil nekdanji voditelj Iraka resnično usmrčen, mediji so nato pokazali tudi posnetek Huseinovega trupla, zavitega v belo pregrinjalo in z glavo, nagnjeno vstran, nakar so bili posmrtni ostanki nekdanjega iraškega predsednika s helikopterjem odpeljani v njegovo rojstno mesto Tikrit.

Husein je na razpravi 1. marca leta 2006 priznal, da je v 80. letih prejšnjega stoletja ukazal sojenje šiitom iz Dudžaila, ki so jih nato usmrtili, in zaplembo njihove zemlje, pri tem pa vztrajal, da to ni bil zločin. Dejal je tudi, da bi morali soobtožene izpustiti na prostost, saj so le izvrševali njegove ukaze.

Husein je med sojenjem in tudi ob izreku sodbe 5. novembra 2006 po enoletnem sodnem procesu, ko ga je sodni senat spoznal krivega pokola 148 šiitov v vasi Dudžail in ga obsodil na smrt, tudi večkrat ponovil, da želi, da ga v primeru smrtne kazni ustrelijo, in ne obesijo kot navadnega zločinca.

Toda njegova zadnja želja ni bila uslišana.

Vsi drugi udeleženci tragedije v Iraku, pa so žal ostali nedosegljivi roki pravice, začenši od tedanjega ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega, nekdašnjega predsednika britanske vlade Tonyja Blaira, preko ameriškega generala in državnega sekretarja Colina Powella (ja, tistega, ki je lagal v OZN, češ da ZDA razpolagajo z dokazi, da ima Sadam orožje za množično uničevanje), do številnih vodilnih politikov z Zahoda.

Tudi iz Slovenije, ki so vsi po vrsti prav tako lagali javnost in odobravali ameriško intervencijo ter še eno vojno na Bližnjem vzhodu, ki je odnesla na stotisoče življenj.

Iračanom pa ni prinesla miru.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke