REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

30. rojstni dan spleta: ali nanj še gledamo kot na tehnološki napredek ali bolj kot na grožnjo?

30. rojstni dan spleta: ali nanj še gledamo kot na tehnološki napredek ali bolj kot na grožnjo?Vir: pixabay.com

Temelji svetovnega spleta (World Wide Web), tehnologije, ki uporabnikom omogoča, da se premikajo iz enega niza informacij v drugega, so se pojavili pred tridesetimi leti v CERN-u (Evropska organizacija za jedrske raziskave). V Franciji pa sta Wojciech Wojcik in Daniel Charnay, dva inženirja CNRS, v Centru za računalništvo IN2P3 v Lyonu, takrat zgradila prvi strežnik in s tem prvo spletno stran.

Mnogi ljudje uporabljajo izraza internet in svetovni splet (ali tudi splet) zamenljivo, v resnici pa izraza nista sinonim. Internet in splet sta dve ločeni, a povezani stvari. 

Internet je bil izumljen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v laboratorijih ameriške vojske, a ga je populariziralo ustvarjanje svetovnega spleta. Marca 1989 v Ženevi je britanski računalniški znanstvenik v Bernu (Švica) Tim Berners-Lee postavil temelje za splet, koncept, ki ga je imenoval »nejasna, a obetavna« tehnologija. Njegov cilj? Fiziki, ki delajo na univerzah in raziskovalnih inštitutih po vsem svetu, stremijo k načinu, da čim lažje delijo informacije. Pred tem je bilo mogoče pošiljati datoteke in odgovarjati po elektronski pošti, vendar ni bilo mogoče shraniti univerzalno dostopne, enotne referenčne kopije.

Internet je bil izumljen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v laboratorijih ameriške vojske.

World Wide Web je bil uradno rojen leta 1991, ko je prva spletna stran postala dostopna zunaj CERN-a. Dolgoletni partner CERN-a, CNRS in inženirji iz računalniškega centra IN2P3 so redno sodelovali s Timom Berners-Leejem in njegovo ekipo na temo obdelave podatkov večjih delcev v eksperimentih fizike.

Septembra 1992 je Tim Berners-Lee prvič predstavil svoj izum na skupni znanstveni konferenci, ki sta jo organizirala CERN in CNRS v Annecyju v Franciji. Po tej konferenci se je Wojciech Wojcik, razvijalec in inženir za podporo uporabnikom, s to tehnologijo vrnil v IN2P3 in namestil strežnik info.in2p3.fr (na podlagi CERN-ovega modela, info.cern.ch) na postaji NeXTcube3, enaki računalniku, ki ga je uporabljal Berners-Lee. Rodil se je prvi francoski spletni strežnik.

Kasneje je Wojcik z mrežnim inženirjem Danielom Charnayom, ustvaril prvo francosko spletno stran, a peto tovrstno na svetu. Vključevala je kratek opis računalniškega centra IN2P3, sliko stavbe in povezave do nekaj drugih spletnih strani, ki so takrat obstajale.

Da bi proslavili tri desetletja popolnega kaosa in sijaja, so razvijalci in oblikovalci CERN-a ustvarili različico prvotnega brskalnika WorldWideWeb.

Oblikovan kot popolnoma odprto orodje, ki je povsem prilagojeno potrebam fizikov, je svetovni splet na široko prispeval k temu, da je bil internet predstavljen širši javnosti in njegov znani, spektakularni uspeh.

Da bi proslavili tri desetletja popolnega kaosa in sijaja, so razvijalci in oblikovalci CERN-a ustvarili različico prvotnega brskalnika »WorldWideWeb«, ki se lahko izvaja znotraj modernega brskalnika. Se sprašujete, kako je brskati po izvirnem spletu? No, poskusite lahko tukaj

Prva aplikacija brskalnika »WorldWideWeb« je bila razvita na stroju NeXT in uvedena decembra 1990, nekaj mesecev pred objavo projekta. To je brskalnik, ki ga lahko preizkusite zgoraj.

Nextcube
Prva aplikacija brskalnika »WorldWideWeb« je bila razvita na stroju NeXT.

Kot boste hitro videli, ni naslovne vrstice. Tudi barv ni, saj je računalnik NeXT, ki ga je Berners-Lee uporabil za izdelavo »WorldWideWeb«, takrat podpiral samo črno-bele slike. Pravzaprav tudi slik ni. Prva fotografija se ni pojavila na spletu do leta 1992. To je bil promocijski posnetek za komedijo, imenovano Les Horribles Cernettes. Avtorji so bili takrat prijatelji z Berners-Leejem (sedaj imajo YouTube kanal in vsekakor si morate ogledati njihov videospot iz leta 1993, »Surfing the Web«). Vendar pa na prvotnem simulatorju »WorldWideWeb« ni nobenih pesmi ali slik, niti barv, samo veliko hiperteksta in nekaj nejasnih menijev.

Ko je Sir Tim Berners-Lee leta 1989 izumil svetovni splet, je za vedno spremenil svet. Da bi označil ta mejnik, se bo Sir Tim odpravil na 30-urno potovanje, začenši v CERN-u, kjer je delal, ko je izumil splet, končal pa ga bo v Lagosu v Nigeriji.

»V torek, 12. marca, bomo praznovali 30 rojstni dan spleta in vabljeni ste, da se nam pridružite!« Je zapisal na spletni strani World Wide Web Foundation.

V zadnjih letih je postalo jasno, da splet presega ideje uporabe, ki smo jih imeli. Splet je bil zgrajen kot odprto orodje za sodelovanje in opolnomočenje, ki so ga ugrabili prevaranti in troli (oseba, ki s svojimi komentarji namenoma provocira, žali ali piše nesmisle), ki so ga uporabili za manipuliranje ljudi po vsem svetu. Troli žalijo na osebnem nivoju, predvsem pa si dajo duška s svojim provociranjem in uživajo v reakcijah, ko se nekdo odzove na njih. 

Anonymous
vir: pixabay.com

»Da bi ohranili splet, ki služi vsem človeštvu, ne samo privilegiranim in močnim, se bomo morali boriti za to. Zato pozivam vlade, podjetja in državljane po vsem svetu, da se zavežejo k temeljnim načelom za splet,« je za New York Times povedal Berners-Lee.

»Do konca leta 2019 bo 50 odstotkov svetovnega prebivalstva uporabljalo internet. V vsakem drugem času v 30-letni zgodovini spleta bi bil kolektivni odgovor na to prelomno točko verjetno: »Odlično! Zdaj pa povežimo čim prej še vse ostale.« Vendar se je svet spremenil. Po letih, ko smo na splet gledali, kot na potencialno silo za dobro, je bil tak tehnološki optimizem zasenčen zaradi strahu, da bi splet lahko škodoval našim družbam,« še dodaja Berners-Lee.

Splet je bil zgrajen kot odprto orodje za sodelovanje in opolnomočenje, ki so ga ugrabili prevaranti in troli.

Te skrbi so upravičene. V zadnjih letih smo opazili, da se vlade ukvarjajo s trolingom, ki ga sponzorira država, da bi opustili nasprotovanje in napadali opozicijo.

Videli smo, da vdor in tuje poseganje izkrivljajo politiko in spodkopavajo volitve. Videli smo tudi, kako lahko širjenje ponarejenih novic v družabnih medijih sproži kaos, zmedo in smrtno nasilje.

Splet je globalna platforma, njeni izzivi segajo čez meje in kulture. Kljub temu, da je splet omogočil, da danes milijoni ljudi sodelujejo po vsem svetu, je njegova prihodnost odvisna od naše skupne sposobnosti, da postane boljše orodje za vsakogar.

Splet je prešel skozi različne faze vizualnih pojavov in mrežnih prilagoditev, ki se bodo še naprej spreminjale. Od začetkov brskalnika »WorldWideWeb«, ki se je kasneje dograjeval in preimenoval v Nexus, Google Chrome in Firefox Quantum, se je tudi način, kako gledamo na vsebino, močno spremenil.

Binarni zapis
vir: pixabay.com

Vzpostavitev tehnologije 5G, ki bo omogočila še hitrejšo povezljivost za milijarde novih naprav, je eden od naslednjih korakov, ki bodo za vedno spremenili splet, kot ga poznamo. Kar bi trajalo nekaj dni pred prelomom tisočletja, lahko zdaj traja nekaj sekund.

Možnosti za prihodnost spleta se bodo še naprej širile, saj tehnologija omogoča izmenjavo vedno več informacij z enim samim klikom na gumb. Edina pomembna omejitev je naša domišljija.

Kar bi trajalo nekaj dni pred prelomom tisočletja, lahko zdaj traja nekaj sekund.

Evropski telekomunikacijski operaterji se prav zdaj odločajo, komu bodo podelili pogodbe za vzpostavitev novega omrežja baznih postaj.

Iz ameriškega State Departmenta prihajajo opozorila evropskim zaveznikom, naj bodo pri uporabi kitajske tehnologije zelo previdni in naj dobro premislijo, komu bodo namenili pogodbe za vzpostavitev novega mobilnega omrežja.

V Evropi pa se krepijo zadržki pred kitajskimi neposrednimi naložbami in njihovim prevzemom ključnih strateško pomembnih vej industrij. Ob teh zadržkih se je razplamtela še razprava, ali bi vzpostavitev omrežja 5G s Kitajsko (Huawei) tehnologijo lahko ogrožala nacionalno varnost držav članic?

Komentarji