106-letni slepi begunki grozi izgon iz Švedske

Afganistanki Binihal Uzbeki, stari 106 let, grozi izgon iz Švedske, kamor je prišla med begunskim valom leta 2015. Pred nekaj dnevi so švedske oblasti Uzbekijevi zavrnile prošnjo za azil. Po zavrnitvi prošnje za azil se je njeno zdravstveno stanje občutno poslabšalo in je trenutno v bolnišnici.

Krute spremembe evropske azilne zakonodaje

Svetovno znana je Uzbekijeva postala pred dvema letoma, ko je bila razglašena za najstarejšo begunko na svetu. Oktobra 2015 so jo odkrili novinarji v enem od sprejemnih centrov za begunce na Hrvaškem. Takrat je dejala, da si želi, da bi na Švedskem obiskala svoje vnuke.

Njena pot iz Kunduza preko Irana in Turčije po balkanski begunski poti v Evropo naj bi takrat trajala 20 dni. Slepo begunko, ki komajda še lahko hodi in govori, sta na begunski poti večino časa nosila njen sin in vnuk.

Pristojni švedski organi so sedaj odločili, da se mora kljub visoki starosti vrniti v Afganistan. Po njihovi oceni so razmere v Afganistanu dovolj varne, prav tako so v Afganistanu na voljo bolnišnice, kjer bi bila Uzbekijeva deležna brezplačne zdravstvene oskrbe. Švedske oblasti so ob tem še pridale, da 106-letnice ne bodo izgnale, dokler traja azilni postopek, saj so se njeni sorodniki pritožili na odločitev švedskih organov.

Njen primer je razkril posledice sprememb zakonodaje po begunski krizi leta 2015. Nova pravila pristojnim oblastem onemogočajo, da bi ravnale človeško. "Lahko bi rekli, da so politiki migracijskim oblastem prepovedali, da bi v primerih, kot je ta, pokazali sočutje," je dejala Sanna Vestin iz Združenja švedskih organizacij za pomoč beguncem.

Kot poroča Der Westen je Binihail Uzbeki do Švedske prišla skupaj s skupino 18 beguncev, ki so potovali preko Irana, Turčije, Grčije, Makedonije, Srbije in Hrvaške. Zelo verjetno je naprej potovala tudi preko Slovenije. Delavcem Rdečega kriza je dejala, da jo "bolijo noge, drugača pa sem dobro." Pozneje so ji v Nemčiji podarili voziček, da bi se lažje premikala, saj ga dotlej ni imela, pač pa se je zanašala na prenašanje 67-letnega sina in svojih vnukov. Novembra je dobila mesto v enem od azilnih domov na jugu Švedske. Za medije je dejala, da je "vesela, da so moji otroci in vnuki tukaj in na varnem" in da je "to najpomembnejše." V domačem Kunduzu se namreč ni počutila varno. Na poti se je tudi poškodovala. Imela je brazgotine na glavi.

Po poročanju Guardiana je zavrnitev prošnje za azil dobila sredi muslimanskega praznika ramadana. Družina ji slabe novice ni želela povedati, vendar je zaradi žalosti ostalih članov družine nekaj zaslutila. "Moja sestra je jokala. Moja babica pa jo je spraševala, zakaj joka?" je novinarju pojasnil njen 22-letni vnuk Mohammed Uzbeki. Kmalu zatem, ko je slišala slabo novico, se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Doživela je infarkt. Družina se počuti nemočno in zapuščeno. Švedska namreč podobno kot številne druge evropske države dele Afganistana smatra za "varne", oziroma da ti deli po njenih ocenah "niso dovolj nevarni." Ne glede na to pa vojna v Afganistanu še vedno traja, napadi talibanov in samomorilske eksplozije pa so še zmeraj velika nevarnost za civilno prebivalstvo.

Afganistan: "Vojna brez izhodne strategije"

Ravnanje švedskih oblasti je prav tako nenavadno, če vzamemo v obzir dejstvo, da ZDA načrtujejo celo povečanje kontingenta svojih vojakov v tej državi, česar zagotovo ne bi storile, če bi se varnostno stanje izboljševalo, ne pa poslabševalo. ZDA so sicer načrtovale odhod iz Afganistana do leta 2017. Toda že leta 2016 se je izkazalo, da bodo ameriški vojaki v teh državi ostali še leta in morda celo desetletja, kot sta tedaj pravilno ocenjevala Greg Jaffe in Missy Ryan v Washington Postu. 

Spremembo v pristopu je omogočila že odločitev prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame leta 2015, ko je odpovedal umik enot iz Afganistana zaradi "nestabilnosti afganistanske vlade in nenehnih napadov talibanskih upornikov ter skupin povezanih z Al Kaido", ki so v tem času tudi še naprej gradile svoja oporišča in kapacitete za usposabljanje svojih borcev. Ameriški predsednik Barack Obama je zato napovedal, da bo v letu 2016 v Afganistanu obdržal 9800 ameriških vojakov ter da jih bo 5500 od tega nameščeno v manjših oporiščih. Ta odločitev je v skladu z mnenjem številnih republikanskih in demokratskih zunanjepolitičnih svetovalcev, ki so predlagali dolgotrajno ameriško navzočnost v Afganistanu. »To ni regija, ki bi jo želeli zapustiti. Zato je edino vprašanje, kaj moramo narediti, da bi zaščitili svoje interese?« opozarja Michèle Flournoy, nekdanji svetovalec Pentagona, ki je bil v primeru zmage Hillary Clinton na volitvah eden od kandidatov v ožjem izboru za novega obrambnega ministra ZDA.

Na spremembo ameriških odločitev je vplivalo tudi presenečenje višjih ameriških poveljnikov, ki so bili presenečeni zaradi vztrajnosti Al Kaide in sposobnosti upornikov, da najdejo skrivališča na afganistanskem podeželju ter da so ob tem večkrat zaporedoma uspeli osvojiti velike dele ozemlja.  Novembra leta 2016 so morali Američani v jugovzhodne dele Afganistana poslati elitne »rangerje«, ki so se teden dni v »hudem boju« spopadali okoli vadbenega centra Al Kaide, ki je bil po oceni brigadnega generala Wilson Shoffnerja »absolutno velik.« General pa je še bolj črnogled glede prihodnosti. »Ne glede na to, kaj se bo v Afganistanu zgodilo v nekaj naslednjih letih bodo tam še naprej obstajali veliki predeli brez nadzora vlade, kar bodo lahko izkoristile nasilne ekstremistične organizacije. Vadbeni center v jugovzhodnem Kandaharju je dober primer tega, kaj se lahko zgodi.« Predstavniki ZDA sicer še zmeraj trdijo, da je afganistanski predsednik Ashraf Ghani, še zmeraj zanesljiv partner ZDA, vendar je prav tako očitno, da njegova oblast ne seže prav daleč izven Kabula. ZDA zato vztrajajo pri projektu izgradnje afganistanske vojske in policije, ki bi lahko »trajala generacijo« ter ob tisočih »svetovalcih« na terenu stane več milijard dolarjev vsako leto. 

»Naučili smo se, da ne morete zares oditi. Lokalne sile potrebujejo zračno podporo, obveščevalne podatke in pomoč pri logistiki. Za to ne bodo pripravljeni niti v treh in ne v petih letih. Zato morate biti tukaj še dolgo časa,« je za Washington Post dejal eden od uslužbencev Pentagona. Veliko vprašanje pa je, ali bo vse to na koncu res prineslo uspeh. Številne države , med njimi tudi Slovenija so že umaknile svoje vojake iz Afganistana. Da preproste »zmage« v dejansko gverilski vojni ni mogoče pričakovati, saj ima ključe vojne v rokah tisti ki se upira pa je že pred leti napovedal britanski brigadir Mark Carleton-Smith, ki je zatrdil, da v Afganistanu ni mogoče pričakovati "odločilne vojaške zmage", in ocenil da “te vojne ne bomo nikoli dobili", ter da je mogoče zgolj zmanjšati moč upornikov do te mere, da bi lahko njihov upor nadzorovale rede enote afganistanske vojske. Britanski poveljnik istočasno dodal, da so talibani kljub temu “precej odporni” in zagotovo tudi “precej nevarni” ter “relativno neobčutljivi na izgube,” s tem pa imajo tudi možnost, da vplivajo na razvoj dogodkov. Vojna brez »izhodne strategije« se bo zato nadaljevala. To so torej "varne razmere" v Afganistanu, ki so dejansko enake stanju - vojne. 

Švedska pa v to vojno sedaj pošilja tudi 106-letno slepo in skoraj nepokretno begunko Binihal Uzbeki.