Odločitve, sprejete v Bruslju, države članice vse pogosteje ne izvajajo, je dejal madžarski premier.
petek, 02. januar 2026 leto 31 / št. 002
Zakaj Evropa nenehno vztraja pri vojni?
Medtem ko se Amerika umika od roba propada, zahodnoevropske elite celino potiskajo bližje k breznu.
Na podlagi plebiscita se je Slovenija odločila za enostransko odcepitev od SFRJ. Za podobno pot so se nato odločili tudi v SAO Krajini, Republiki Srbski, AP Zahodni Bosni, Herceg-Bosni, na Kosovu, v zahodni Makedoniji ...
Svet tudi pred nastopom novega leta 2026 ostaja razdeljen zaradi naraščajoče negotovosti in nemirov. Medtem ko nekateri zagovarjajo dialog in sodelovanje, se drugi oklepajo enostranskega pristopa in blokovske politike. Kitajska ponuja drugačno pot - s štirimi globalnimi pobudami in številnimi primeri sodelovanja, ki državam sveta pomagajo pri hitrejšem razvoju.
Potem ko je Ustavno sodišče deloma razveljavilo nekatera določila zdravstvene reforme – zlasti ključne določbe glede »dvoživkarstva« zdravnikov, so se odzvali tudi v stranki Mi Socialisti!
Nekdanji evropski komisar Thierry Breton in še štirje uradniki nevladnih organizacij iz Nemčije in Velike Britanije so na črnem seznamu, ki ga ZDA grozijo z razširitvijo.
Slovenija kot socialna država mora svojim državljanom v vsakršnih okoliščinah zagotavljati enake možnosti dostopa do zdravstvenega varstva in ne odlagati reševanja problema za leto ali dve ali celo v čas, ko bo družinskih zdravnikov dovolj.
Politiki, ki so prišli na oblast z obljubami, da bodo »drugačni«, da bodo spoštovali »strokovnost« in se ne bodo vmešavali tja, kamor se ne bi smeli – so bili ujeti s prsti v marmeladi. Nevladne organizacije pa molčijo.
Zakaj vladna argumentacija, »včeraj smo pojedli zadnjega, pri nas ni več ljudožercev!« ne pije vode?
Kdo ima prav v sporu na relaciji vlada – notranja ministrica? Potem, ko smo slišali argumente ene in druge strani in so se na raznih televizijah zvrstili komentatorji iz stranke Svoboda ter opozicije (predsednika vlade ni bilo na spregled!) je jasno, da je kratko potegnila – Golobova vlada.
Na dan 7. decembra, ko je notranja ministrica Tatjana Bobnar javno napovedala, da bo podala odstopno izjavo, Robert Golob pa, da bo njen odstop sprejel, je slovenska politika doživela nov pretres.
Medtem ko so voditelji EU in Zahodnega Balkana v Tirani razpravljali o učinkovitosti sankcij proti Rusiji in zakaj Evropa ne sme imeti »mehek trebuh« na Balkanu, so se v različnih državah EU vrstili protesti zaradi vse višjih cen energentov.
Vlada ni sledila predlogu gospodarstva, da se za mala in srednja podjetja namesto subvencijske sheme uvede regulacija, podobna tisti za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Slovenska podjetja zato s takšnimi cenami ne bodo mogla biti konkurenčna, opozarjajo v GZS, ogrožena pa bo tudi likvidnost.
Bomo v prihodnje, po vzgledu na EU in G7 sami postavljali pogoje prodajalcem, kot je sporočil eden od komentatorjev na Facebooku: »Jutri grem po nov avto. Bom jest povedu prodajalcu za koliko ga mora prodat!«
V javni izjavi nekateri vidni podpisniki opozarjajo predsednika vlade na neprimernost morebitne zamenjave ministrice za notranje zadeve. Če bo Golob presojal ali celo odstavljal ljudi po političnem ključu, ne bo nič boljši od predhodnika, so zapisali.
Sontrach ne bo rešil slovenskega gospodarstva – gre le za finančni obliž na energetsko rano, ki je prevelika, da bi se lahko sanirala s tako začasnimi ukrepi. Naslednji obliž bodo verjetno višje evropske carine na marsikaj izven EU. In tudi to nam bodo nekaj let prodajali – kot »rešitev.«
Nemško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo Slovaška izročila Ukrajini 30 oklepnikov BMP-1 in v zameno dobila 15 tankov Leopard 2A4. Novica v Sloveniji ni bila opažena. Jasno je tudi, zakaj.