REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Golobov boj proti »turistifikaciji«: Ubijanje milijone vrednega »turističnega vola« zaradi 2 - 4 odstotka padca najemnin?

Golobov boj proti »turistifikaciji«: Ubijanje milijone vrednega »turističnega vola« zaradi 2 - 4 odstotka padca najemnin?Golobova rokohitrska rešitev - nižje cene najemnin s pomočjo enega samega trika... Vir: Posnetek zaslona, X

Predsednik vlade Robert Golob je kot enega izmed dejavnikov za dvigovanje življenjskih stroškov v Sloveniji označil dogajanje na nepremičninskem področju in napovedal nov ukrep - zamejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin za turizem.

V okviru davčne reforme naj bi zato ločili med nepremičninami, ki so v dolgoročnem najemu in med tistimi, ki so namenjene ustvarjanju kratkoročnih dobičkov.

»Ne morejo te poslovne panoge dobesedno napihovati cen za vse, ki živimo v Sloveniji. Regulacija tega področja je nujna. Pričakujem, da ima ministrstvo za gospodarstvo že predloge, da bo na tem področju naredilo prve korake. In enako pričakujem od ministrstva za finance,« je izjavil na ponedeljkovi seji Državnega zbora.

Neuradno naj bi se razmišljalo tudi o omejitvi števila dni kratkoročnega oddajanja na 30 dni letno. Lastniki stanovanj temu ukrepu večinoma nasprotujejo.

Mnoga »regulirana« evropska mesta nimajo omejitev pri kratkoročnem oddajanju nepremičnin, ali pa omogočajo precej daljša obdobja oddajanja, slovenska vlada pa razmišlja le o enem mesecu letno.

»Tisti, ki so registrirani in opravljajo svoje delo pošteno, in takih je velikanska večina, tisti, ki so resni in res kakovostno delajo, tisti ne morejo oddajati samo 30 dni, ker to je neresno. To pomeni, da je to hobi,« je opozoril Marko Petković, predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.

Na zavodu Gostoljubnost slovenskih domov zato predlagajo, da se odločitve glede sprememb pri kratkoročnih najemih prek spletnih platform, kot sta AirBnB in Booking, prepustijo lokalnim skupnostim, ki najbolje poznajo svoj kraj, saj se mesta med seboj razlikujejo, prav tako pa se razlikujejo tudi potrebe po stanovanjih.

Kdo ima torej prav?

Pri oceni tega ukrepa je potrebno vzeti v obzir predvsem dva vidika – oceno vlade, da naj bi ta ukrep pomagal znižati cene na nepremičninskem trgu po eni strani, po drugi strani pa prakso in učinke reguliranja »digitalnih platform« za najemanje stanovanj v Evropi in ZDA.

Res je tudi, da je pobuda slovenske vlade v skladu z modernimi trendi v evropskih mestih.

Deset evropskih mest je namreč od EU nedavno zahtevalo več pomoči v boju proti AirBnB in drugim spletnim mestom za počitniške najeme, za katere trdijo, da domačine izključujejo iz stanovanj in spreminjajo podobo sosesk.

Mesta Amsterdam, Barcelona, ​​Berlin, Bordeaux, Bruselj, Krakov, München, Pariz, Valencia in Dunaj so v skupnem pismu zapisala, da mora biti »eksplozivna rast« globalnih platform za kratkoročno bivanje na dnevnem redu evropskih komisarjev.

Aprila je namreč  generalni pravobranilec Sodišča EU v nezavezujočem mnenju ugotovil, da je treba AirBnB v skladu z zakonodajo EU šteti za ponudnika digitalnih informacij in ne za tradicionalnega nepremičninskega posrednika.

Airbnb Vir:X
AirBnB. Vir: X, posnetek zaslona

Če bi zadevnega mnenja sodišče potrdilo, bi ta status AirBnB-ju in podobnim platformam omogočil svobodno delovanje v celotnem bloku Evropske unije in, kar je bistveno, razbremenil bi jih vsakršne odgovornosti pri zagotavljanju, da lastniki ravnajo v skladu z lokalnimi pravili, namenjenimi urejanju počitniških najemnin.

»Evropska mesta verjamejo, da je treba domove uporabljati predvsem za bivanje,« so mesta zapisala v izjavi, ki jo je objavil amsterdamski mestni svet.

»Mnogi trpijo zaradi hudega stanovanjskega pomanjkanja. Tam, kjer je domove mogoče bolj donosno oddati turistom, izginejo s tradicionalnega stanovanjskega trga.«

Mesta so dejala, da se morajo lokalne oblasti zoperstaviti škodljivim učinkom razmaha kratkoročnih počitniških najemnin, kot so naraščajoče najemnine za prebivalce s polnim delovnim časom in nenehna »turistifikacija sosesk«, z »uvedbo lastnih predpisov glede na lokalno situacijo«.

Po eni strani je res, da je pobuda slovenske vlade v skladu z modernimi trendi v evropskih mestih. Toda oddajanje nepremičnin hkrati koristi turizmu in gospodarstvu.

Številna mesta pravijo, da razmah kratkoročnih počitniških najemnin prispeva k strmoglavim dolgoročnim najemninam, čeprav so dejavniki tudi špekulacije in predvsem slaba ponudba socialnih stanovanj.

Lansko leto je Palma de Mallorca uvedla prepoved skoraj vseh kratkoročnih najemov, potem ko je 50-odstotno povečanje števila turističnih najemnin sledilo 40-odstotnemu dvigu stanovanjskih najemnin.

Ian Brossat, podžupan Pariza, pristojen za stanovanja, je dejal, da so se razmere poslabšale do te mere, da »v štirih osrednjih pariških okrožjih četrtina vseh nepremičnin zdaj niso več domovi, ampak zgolj kratkoročni najem za turiste.«

Toda oddajanje nepremičnin hkrati koristi turizmu in gospodarstvu.

Dodaten problem je, da imajo z regulacijo tega področja več izkušenj v ZDA in manj v Evropi.

Empirične raziskave učinkov in rezultatov predpisov so redke.

Poglejmo torej eno od bolj poglobljenih študij, ki bolj natančno opiše stanje na tem področju.

Raziskovalec van Holm se je osredotočil na območne omejitve, uvedene v New Orleansu, in trdil, da so bili pozitivni učinki večinoma začasni in da je bila prepoved kratkoročnih najemov v francoski četrti kompenzirana z njihovo rastjo v bližnjih soseskah.

Podoben vzorec so opazili v francoskem mestu Bordeaux, kjer je zmanjšanje osrednjega območja povzročilo povečanje sosednjih občin.

Raziskovalec Koster je leta 2021 primerjal 18 reguliranih mest z 88 nereguliranimi v mestu Los Angeles.

Regulacija kratkoročnih najemov je po ocenah avtorjev privedla do 50-odstotnega zmanjšanja oddajanja preko AirBnB in 2-odstotnega znižanja cen stanovanj in najemnin.

Regulacija kratkoročnih najemov je po ocenah avtorjev v Los Angelesu privedla do 50-odstotnega zmanjšanja oddajanja preko AirBnB in le 2-odstotnega znižanja cen stanovanj in najemnin.

Raziskovalci so opazili tudi pomemben pozitiven vpliv regulacije na prihodke hotelov nižjega cenovnega razreda.

Raziskovalec Bibler je s sodelavci ocenil uveljavljanje zahtev za registracijo v Chicagu in Los Angelesu.

Ugotovili so, da je takšna politika znižala ponudbo in rezervacije AirBnB za 40 odstotkov na območjih, kjer je bila izvedena, ter da so cene najema stanovanj padle za – le štiri odstotke.

Ugotovili pa so tudi znatno povečanje prenosov opominov, povezanih z neplačili, kar kaže, da zaradi padajočih prihodkov nekateri lastniki stanovanj niso mogli nadaljevati plačevanja svojih posojil in so tvegali zaseg nepremičnin.

Toda v ZDA so istočasno odkrili tudi 1,3-odstotno zmanjšanje rezervacij hotelskih nočitev v 10 ameriških mestih, ki so imela največji tržni delež AirBnB. To je pomenilo 1,5-odstotno izgubo prihodkov za hotele na prizadetih območjih.

Po drugi strani pa ne smemo pozabiti na pozitivne učinke teh platform. Po podatkih AirBnB je njegova skupnost gostiteljev in gostov v letu 2018 ustvarila več kot 100 milijard dolarjev ocenjenega neposrednega gospodarskega vpliva v 30 državah.

Airbnb
Vir: Posnetek zaslona, X

AirBnB trdi, da njegova platforma pomaga povečati število popotnikov, ki obiščejo mesto, zlasti tistih, ki iščejo cenejše ali avtentične alternative hotelom in da nato porabijo več denarja v lokalnem gospodarstvu.

Nekatera mesta so ocenila pozitivne učinke AirBnB-ja ali platforme Booking na njihovo gospodarstvo.

Študija, ki jo je leta 2015 naročil AirBnB, je ugotovila, da je AirBnB leta 2014 ustvaril 1,3 milijarde dolarjev gospodarske dejavnosti in podprl 13.000 delovnih mest v New Yorku.

Poročilo Oxford Economics iz leta 2016 ocenjuje, da je Booking.com leta 2015 podpiral 2,3 milijona delovnih mest in svetovnemu gospodarstvu prispeval 187 milijard dolarjev.

Raziskovalni članek Zervasa je leta 2017 ugotovil, da je AirBnB povečal število obiskovalcev v Teksasu za 8,5 odstotka in leta 2015 ustvaril 325 milijonov USD dodatne porabe za turizem.

Vendar te ocene morda ne upoštevajo morebitnih negativnih učinkov AirBnB-ja ali Bookinga na stanovanjski trg, hotelsko industrijo, davčne prihodke in kakovost življenja lokalnih prebivalcev.

Študija, ki jo je leta 2015 naročil AirBnB je ugotovila, da je AirBnB leta 2014 ustvaril 1,3 milijarde dolarjev gospodarske dejavnosti in podprl 13.000 delovnih mest v New Yorku.

Zanimivo je tudi spoznanje, da se je slovenska vlada odločila za najbolj drastično obliko regulacije, čeprav slovenska mesta še zdaleč niso obiskana tako zelo, kot turistično bolj znana mesta v svetu.

V Amsterdamu na primer lahko stanovanje lastniki oddajajo 60 dni letno, v Berlinu in Londonu 90 dni letno, v Bruslju in Parizu 120 dni letno, v Kopenhagnu 70 dni, na Dunaju, v Barceloni, Atenah, Edinbourghu, Firencah, Lizboni, Portu, Rimu in Benetkah pa takih omejitev sploh ni.

Glede na to bi se v Sloveniji zdela bolj razumna le obvezna registracija dejavnosti, ne pa drastična časovna omejitev.

Airbnb Vir:X
Vir: Posnetek zaslona, X

Še več, kot kažejo študije, bi bilo potrebno dotok turistov preko stanovanjskih platform omejiti za 50 odstotkov, da bi dosegli le pičel, 2-4 odstoten padec cen stanovanj.

Zanimivo je tudi spoznanje, da se je slovenska vlada odločila za najbolj drastično obliko regulacije, čeprav slovenska mesta še zdaleč niso obiskana tako zelo, kot turistično bolj znana mesta v svetu.

Se to res splača?

Zelo verjetno je, da gre za ubijanje turističnega vola zaradi pridobivanja kilograma nižje najemnine.

Veliko boljša pot za nižje najemnine in več stanovanj bi bila zato izgradnja poceni, socialnih stanovanj, kar je vlada tudi obljubljala, ki bi lahko znižale cene na trgu.

Toda za slovensko vlado, ki najde denar za Ukrajino in nakupe orožja, a ne tudi za to, za kar bi ga zares morala imeti – zdravstvo, šolstvo, sodniške plače itd. – je obljubljena izgradnja stanovanj očitno težja pot.

A lažje je sprejeti nek ukrep, s katerim se lahko pohvališ, da si nekaj naredil. Pa čeprav nisi.

Skratka, predno se vlada odloči za sporni korak bi bilo dobro prebrati vsaj kakšno študijo primera - z izračuni, koliko denarja bo vladna odločitev odvzela turizmu in koliko bo prinesla, če sploh kaj - iskalcem stanovanj.

In pri tem bi se morali zavedati tudi, da slovenska mesta turistično niso tako znana kot so mnoga evropska mesta, s katerimi konkurirajo za turiste in ki omejitev kratkoročnega oddajanja še vedno ne poznajo...

Ima potemtakem res smisel uvesti drastične omejitve v Sloveniji in mesta v veliki meri oropati turistov in konkurenčne prednosti?

Golobov trik
Kdo bo letel - čarodej ali golob? Vir: Posnetek zaslona, X

Če je problem v visokih cenah najemniških stanovanj pa je še bolj očitno, da gre za napačen korak, ker se ta problem rešuje z gradnjo, ne pa z dekreti.

Res pa je, da je lažje sprejeti nek predpis in navidez rešiti problem, pa čeprav si s tem posredno »ubil« velik del turizma v slovenskih mestih le zato, da bi morda dosegel skoraj neopazen padec cen najemnin in nepremičnin…

Predsednik vlade, ki pravi, da kar se zdravstva tiče ni čarovnik, na drugih področjih očitno poskuša uspeti prav z čarovniškimi rešitvami.

Skratka, namesto da bi bili priče trdemu delu, izgradnji stanovanj, je pred nami še ena predstava za javnost, še ena Golobova rokohitrska rešitev - domnevno nižje cene najemnin s pomočjo enega samega trika čarodeja slovenske politike...

Predstava za naivne...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke